1. Vpliv razvoja družbe na uzakonitev evtanazije in njena uzakonitev na nadaljnji razvoj družbe : magistrsko deloEsada Kerić, 2025, magistrsko delo Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 649; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Obvezna mediacija : magistrsko deloLucija Osim, 2024, magistrsko delo Opis: Mediacijo se, kot eno izmed oblik alternativnega reševanja sporov, obravnava kot prostovoljni postopek. Načelo prostovoljnosti velja v vseh fazah, kar pomeni, da se postopek začne, teče in konča ob soglasju strank. Omenjeno načelo spada med redke kogentne norme Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in predstavlja bistveno značilnost mediacije. Kljub temu načelo prostovoljnosti ni absolutno, saj v slovenskem pravnem prostoru obstajajo zakonske izjeme. Te zakonske izjeme uvajajo in določajo institut obvezne mediacije, ki omejuje, če ne celo izključuje, načelo prostovoljnosti in dopušča prekinitev sodnega postopka za maksimalen čas treh mesecev. Med vsemi zakoni izstopa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ki je uvedel obvezno mediacijo za upravičenca brezplačne pravne pomoči. V tem primeru zakon določa obveznost soglašanja in sodelovanja v postopku. Glede na zakonsko dikcijo, načelo prostovoljnosti v primeru Zakona o brezplačni pomoči ni več relevantno. Prav tako pod vprašaj postavlja uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti, ki naj bi ga prav ta zakon uresničeval. Skozi analizo pravnih predpisov in sodne prakse, ter na podlagi statističnih podatkov uspešnosti mediacijskih postopkov, bodo podani odgovori na vprašanja, ki se postavljajo pri institutu obvezne mediacije. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je obvezna mediacija skladna s temeljnim načelom prostovoljnosti in pravico do poštenega sojenja, ki jo določa Evropska konvencija o človekovih pravicah, ter ali je ureditev v Zakonu o brezplačni pravni pomoči v dopustnih mejah ustavne pravice do sodnega varstva in načela enakopravnosti.
Ključne besede: obvezna mediacija, pravica do sodnega varstva, načelo enakopravnosti, pravica do poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč, načelo prostovoljnosti
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 2064; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. |
4. |
5. Analiza insolvenčnega prava skozi načeli pravne in socialne države : magistrsko deloSuzana Kundija, 2013, magistrsko delo Ključne besede: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 4023; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,59 MB) |
6. Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenja : diplomsko deloSandra Radovič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2018; Ogledov: 5133; Prenosov: 431
Celotno besedilo (541,09 KB) |
7. Delovanje Eurojusta in sodelovanje z drugimi organi v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu : diplomsko deloNuša Molek, 2014, diplomsko delo Ključne besede: Eurojust, Europol, Pro-Eurojust, Evropski nalog za prijetje in predajo, medsebojna pravna pomoč, Pogodba o Evropski uniji, pravosodno sodelovanje, preiskovalne skupine, varstvo podatkov, organizirani kriminal
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 4001; Prenosov: 154
Celotno besedilo (776,79 KB) |
