1. Motnje hranjenja oseb, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati. Ključne besede: motnje hranjenja, duševno zdravje, športna prehrana, športnik, vadba Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 27; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu. Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 244; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. ŽIVLJENJSKI STIL ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGELiljana Stojchevska, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja.
Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %).
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje. Ključne besede: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres. Objavljeno v ReVIS: 07.03.2025; Ogledov: 450; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,07 MB) |
4. |
5. |
6. Proces priprave zdrave prehrane za predšolske otroke : diplomsko deloSuzana Kristan, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi opisujemo pomen zagotavljanja zdrave prehrane predšolskim otrokom, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah. Zaradi omejitev njihove velikosti in infrastrukture mnoge predšolske ustanove hrane ne morejo pripravljati samostojno, zato sodelujejo z zunanjimi izvajalci. Vendar pa priprava hrane zajema več kot le fizično pripravo obrokov. Gre za proces, ki se začne z načrtovanjem in konča z dejansko konzumacijo hrane ter vključuje različne deležnike, kot so institucije, starši, vzgojitelji in otroci.
Pomembno je razjasniti pristojnosti in odgovornosti vsakega deležnika v tem procesu, zato da lahko preprečimo težave ter predšolskim otrokom zagotovimo zdravo prehrano. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo tega procesa in reševanje morebitnih nejasnosti glede pristojnosti in odgovornosti. Cilj raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju tega, kako zagotoviti, da bo prehrana za predšolske otroke ne le zdrava, temveč tudi učinkovito upravljana.
Ker je zagotavljanje zdrave prehrane za predšolske otroke, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah, ključnega pomena za njihov pravilni razvoj, priporočamo aktivno sodelovanje staršev v smislu zdrave komunikacije s predšolskimi ustanovami in lastnimi otroki ter izobraževanje vzgojiteljev, ki naj zagotavljajo transparentnost pri organizaciji prehrane otrok in bodo odzivni na komunikacijo staršev. Ključne besede: otroci, prehrana, predšolsko obdobje, procesi Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 480; Prenosov: 3
Celotno besedilo (482,56 KB) |
7. POSEBNOSTI PRI PREHRANI OTROK IN MLADOSTNIKOV Z ANOREKSIJO NERVOZOEdisa Ljubijankić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Anoreksija nervoza je bolezen, ki se kaže kot namerno ali nenamerno uživanje premajhne količine hrane glede na starost, spol in raven telesne dejavnosti. Posledica je podhranjenost, pri kateri imajo lahko otroci in mladostniki izkrivljen pogled na svoje telo, so preobremenjeni z mislimi na hrano, se umikajo vase in izogibajo družabnim dejavnostim. Pogosto so čezmerno telesno dejavni in imajo občutek prekipevanja od energije. Pri prepoznavanju težav pri otrocih in mladostnikih je pomembno upoštevati, da se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva včasih začne neopazno. Starši pogosto ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje, saj so družinski obroki vse redkejši. Namen raziskave je preučiti posebnosti pri prehrani otrok in mladostnikov z anoreksijo nervozo ter vlogo staršev pri prepoznavanju in obravnavi te motnje.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov je temeljilo na podlagi sestavljene predloge za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski, vključeval je starše otrok, ki imajo anoreksijo nervozo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da otroci in mladostniki z anoreksijo nervozo doživljajo izrazite prehranske omejitve in razvijajo posebne rituale, povezane s prehranjevanjem. Starši so poudarili pomembnost zgodnjega prepoznavanja simptomov, kar lahko prepreči resnejše zdravstvene zaplete. Otroci z anoreksijo nervozo se pogosto izogibajo določeni hrani in strogo načrtujejo svoje obroke, kar vodi v znatno izgubo telesne teže. Psihološki vidiki bolezni so prav tako ključni, saj otroci pogosto trpijo zaradi tesnobe, depresije in socialne izolacije. Sodelovanje z dietetiki, psihologi in zdravniki je bilo prepoznano kot bistveno za uspešno zdravljenje. Starši so poudarili tudi potrebo po večjem ozaveščanju in izobraževanju o anoreksiji nervozi, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in zmanjšali stigmo, povezano z motnjo hranjenja.
Razprava: Razprava potrjuje pomembnost zgodnjega odkrivanja in multidisciplinarnega pristopa k zdravljenju anoreksije nervoze. Starši igrajo ključno vlogo pri podpori otrok, kar kaže na nujnost njihovega izobraževanja in vključevanja v terapevtski proces. Psihološka podpora je ključna za obvladovanje duševnih težav, povezanih z motnjo hranjenja. Kljub omejitvam raziskave, kot je majhnost vzorca, ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju bolezni in dajejo smernice za nadaljnje raziskave ter izboljšanje praks zdravljenja in preventive. Ključne besede: prehrana, anoreksija nervoza, mladostniki Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 564; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. PREHRANA PRI DISFAGIJIMartina Šterk, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Disfagija je motnja požiranja, ki lahko zelo vpliva na kakovost življenja posameznika s to motnjo. To je stanje, pri katerem posameznik težko požira hrano ali tekočino in lahko vodi do številnih zapletov, kot so aspiracija, aspiracijska pljučnica, podhranjenost, dehidracija in drugi zapleti. Pri takšni motnji sta pomembna prehranski pristop in prilagojena prehrana. V diplomski nalogi smo se osredotočili na ustrezno prehransko podporo pri pacientu z disfagijo, kako prilagojena prehrana lahko izboljša prehranski status in zmanjša tveganja za zaplete in izboljša kakovost življenja teh pacientov.
Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, raziskava pa je bila opravljena s kvalitativno tehniko zbiranja podatkov. Teoretična izhodišča smo predstavili ob pregledu domače in tuje literature, v empiričnem delu pa uporabili predlogo vprašanja za polstrukturirani intervju. Raziskava je potekala med 16. 4. 2024 in 29. 5. 2024, vanjo je bilo vključenih šest pacientov, ki niso več hospitalizirani v bolnišnici.
Rezultat: Rezultati raziskave so pokazali, da je prilagojena prehrana pri disfagiji izredno pomembna. S prilagojeno prehrano se preprečuje aspiracijo, podhranjenost in dehidracijo ter s tem pripomore k izboljšanju kakovosti življenja. S tem je tudi pomembno sodelovanje pacienta in njegovih svojcev pri prilagoditvi in pripravi prehrane. Raziskava je tudi potrdila, da so pacienti seznanjeni s prilagojeno prehrano pri disfagiji s strani multidisciplinarnega tima.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je prilagojena prehrana ključnega pomena pri pacientih z disfagijo, saj se z njo preprečujejo njeni zapleti in vpliv na socialno okolje. Pacienti so znanje in veščine o prehranjevanju pridobili s pomočjo multidisciplinarnega tima. Ključne besede: prehrana, disfagija, varno požiranje, preprečevanje zapletov, prilagojena prehrana Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 681; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. |
10. FOLNA KISLINA V PREHRANI NOSEČNICBarbara Heimbring, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Folna kislina je še posebej pomembna pred nosečnostjo in med njo, saj omogoča pravilen razvoj ploda. V obliki prehranskih dopolnil se priporoča vsem ženskam v rodni dobi. Najbolje bi bilo, če bi se z uživanjem prehranskega dopolnila začelo že 3 mesece pred zanositvijo. V primeru da nosečnica pred zanositvijo dodatkov ni jemala, naj poskrbi, da bo z jemanjem začela takoj, ko izve za nosečnost.
Metode: Uporabili smo kvalitativni način raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Zbrane podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode in jih interpretirali ter ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina intervjuvank ve, kakšen je pomen jemanja folne kisline, priporočen dnevni odmerek in posledice pomanjkanja le-te. Najpogostejši vir informacij so medicinske sestre, sledijo jim ginekologi. V perikoncepcijskem obdobju, kljub načrtovanju nosečnosti, premalo žensk dodaja folno kislino, zato je ključno pravočasno informiranje vseh žensk, predvsem v rodni dobi. Poleg tega večina intervjuvank namerava nadaljevati s prehranskim dopolnilom folne kisline skozi celotno nosečnost in potem še v času dojenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju pomena folne kisline v nosečnosti. Predlagamo nadaljnje raziskave na področju folne kisline v prehrani nosečnic, saj bi tako lahko zmanjšali število prirojenih napak – okvar nevralne cevi, ki so posledice pomanjkanja tega vitamina. Priložnosti za nadaljnje raziskovalno delo vidimo v razširjenem in poglobljenem proučevanju razumevanja in uporabe folne kisline med nosečnicami kot prehranskega dopolnila. Ključne besede: prehrana nosečnic, folna kislina, pomen folne kisline, okvare nevralne cevi Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 1001; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,56 MB) |