1. Zahteva za sodno varstvo kot del hitrega prekrškovnega postopkaDušan Celec, 2014 Opis: Slovensko prekrškovno pravo je v zadnjih letih doživelo presenetljivo nagel razvoj. Diplomsko delo obravnava pravno ureditev hitrega prekrškovnega postopka v Republiki Sloveniji, katerega sestavni del je tudi zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo za zaščito pravic oseb v postopku. O večini prekrškov na prvi stopnji odločajo prekšrkovni organi v hitrem postopku, ki je enostaven in urejen z ohlapnimi pravili. To naj bi omogočilo hitro in učinkovito obravnavanje prekrškovnih zadev. Kot pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa na prvi stopnji je slovenski zakonodajalec namesto običajne pritožbe vpeljal zahtevo za sodno varstvo, o kateri na drugi stopnji odločajo okrajni sodniki v oddelkih za prekrške. Zahteva za sodno varstvo tako predstavlja relativno nov in svojevrsten pravni institut, ki v sebi združuje elemente rednega pravnega sredstva in sodnega varstva. Kot pravno sredstvo, zahteva za sodno varstvo zagotavlja celovit preizkus zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa. Obenem pa ta institut omogoča tudi preizkus celotnega dejanskega stanja, kakor tudi pravne podlage izrečene sankcije. S tem je slovenski zakonodajalec želel zagotoviti polno sodno varstvo v hitrem prekrškovnem postopku.
Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi. V njem je na podlagi analize slovenske prekrškovne zakonodaje mogoče najti odgovore na nekatera osrednja vprašanja, kot npr.: ali je zakonodajna reforma slovenskega prekrškovnega prava prinesla pričakovane pozitivne spremembe; ali so postopki v zvezi z zahtevo za sodno varstvo res kratkotrajni, enostavni in učinkoviti; kakšna je dejanska raven pravne varnosti kršiteljev in njihovih pravic v postopkih o prekrških ipd. Potrjena je teza, da v Sloveniji kršitelji prekrškovne zakonodaje načeloma uživajo precej visoko raven pravnega varstva, vendar pa pešajo predvsem ustrezno in dosledno uresničevanje predpisov o prekrških v praksi ter zakonito in pravilno odločanje in postopanje posameznega prekrškovnega organa, zlasti policije. V zadnjih letih je mogoče zaznati konstantni padec v kakovosti, strokovnosti in pravilnosti delovanja policijskega prekrškovnega organa, saj so upravičenci do zahteve za sodno varstvo čedalje uspešnejši pri izpodbijanju njegovih odločb o prekrških.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrški, zahteve za sodno varstvo, hitri prekrškovni postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2921; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (2,70 MB) |
2. |
3. |
4. Vsebina in pomen izreka opozorila kot policijskega pooblastilaAndrej Jurič, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, prekrški, policijsko pooblastilo, policijska opozorila, izrekanje opozoril, diskrecijska pravica, Slovenija, Avstrija, magistrske naloge
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2667; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vzdrževanje javnega reda in miruŽeljko Zrilić, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vzdrževanje, javni red in mir, prekrški, kazniva dejanja, občinsko redarstvo, pravna ureditev, kršitve, oblike dela, interveniranje
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2025; Prenosov: 123
Celotno besedilo (892,15 KB) |
9. Hitri prekrškovni postopekMatija Šafarić, 2016 Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2951; Prenosov: 284
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v SlovenijiDamjan Petrič, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2026; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,09 MB) |
