1. Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika : doktorska disertacijaŽan Marinkovič, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija z naslovom Nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika obravnava nedovoljene snovi v športu s pravnega vidika. Sprva je predstavljena dejanska problematika, ki je povezana z omenjenimi prepovedanimi sredstvi. Disertacija se primarno osredotoča na rekreativni vidik dopinga oziroma uporabe nedovoljenih snovi v športu. Zaradi lažjega razumevanja so deloma razjasnjene tudi ureditve nedovoljenih snovi v športu v izstopajočih športnih zvezah. Kot protiutež za primerjavo so delno obravnavane tudi ureditve klasičnih drog. Osrednji predmet raziskave je raziskan z normativno-dogmatično metodo, s pomočjo katere raziskujemo domače pravne norme. V nadaljevanju je uporabljena primerjalno-pravna metoda, saj je predstavljen pregled različnih pravnih ureditev v tujini. S to metodo so bile raziskane in ugotovljene majhne, a pomembne, odločilne razlike. S sociološko metodo raziskovanja je bilo izvedenih nekaj intervjujev (s tekmovalcem bodibildinga in uporabnikom nedovoljenih snovi v športu, z izvedencem dopinške stroke, z zaposlenim institucije DrogArt). Z vrednotenjsko metodo je raziskana moralna spornost uporabe nedovoljenih snovi v športu in odziv javnosti. Uporaba zgodovinske metode prikaže razvoj nedovoljenih snovi v športu čez čas in kako so temu sledile pravne ureditve. Nazadnje je uporabljena še metoda statistične analize podatkov. S to so preučeni podatki števila uporabe prepovedanih substanc in njihova spornost oziroma oporečnost. Namen raziskave je bil predstaviti problematike nedovoljenih snovi v športu, raziskati nedovoljene snovi v športu s primerjalno pravnega vidika s poudarkom na izstopajočih ureditvah, ustreznost WADA seznama za uporabo v kazenskem pravu, ugotoviti podobnosti in razlike med nedovoljenimi snovmi v športu s klasičnimi drogami. Rezultati doktorske disertacije pojasnjujejo njeno izvirnost in uporabnost. Disertacija predlaga nekaj koristnih sprememb pravne ureditve na področju nedovoljenih snovi v športu, in sicer: lažji dostop do nadomestne hormonske terapije v Sloveniji, predlog inkriminacije prepovedanih postopkov v športu, ki jih opredeljuje priloga I konvencije enotno na področju EU, vsakoletni sprejem WADA seznama v notranje pravo. V nadaljevanju je predlagana ločitev nedovoljenih snovi v športu in klasičnih drog po nevarnosti in učinkih. Nedovoljene snovi v športu bi morale biti urejene kot privilegirano kaznivo dejanje. Predlagana je tudi uzakonitev mejnih vrednosti (kdaj gre za večjo količino) nedovoljenih snovi v športu. Nazadnje doktorska disertacija potrdi, da je potreben večji nadzor nad prehranskimi dodatki.
Ključne besede: nedovoljene snovi v športu, WADA seznam v kazenskem pravu, doping, prehranski dodatki, 186. člen KZ-1, prepovedane droge
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 701; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. IZKUŠNJE IN KVALITETA ŽIVLJENJA AKTIVNEGA UPORABNIKA PREPOVEDANIH DROGAjda Urbanc, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na zapleteno in večplastno naravo uporabe prepovedanih drog, natančneje na izkušnje in kakovost življenja aktivnih uporabnikov prepovedanih drog. Preverjamo njihove izkušnje in doživljanje ob prvi uporabi ter ob trenutni uporabi drog. Prav tako ugotavljamo, kako aktivna uporaba prepovedanih drog vpliva na kakovost življenja zasvojencev in skušamo prepoznati morebitne spremembe kakovosti življenja, ki jih zasvojenost prinaša.
V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature podrobno opišemo zgodovino prepovedanih drog, opredelitve, pomen izrazov in klasifikacijo prepovedanih drog. Izhajajoč iz konteksta uporabe prepovedanih drog v Sloveniji smo podrobneje opisali šest najbolj razširjenih prepovedanih drog, in sicer heroin, kokain, amfetamin, LSD, konoplja in ekstazi (MDMA). V nadaljevanju natančno predstavimo dejavnike tveganja in posledice, povezane z njihovim uživanjem in hkrati razpoložljive zdravstvene in socialne mehanizme odzivanja, namenjene reševanju izzivov, povezanih z zlorabo drog. Posledice prežemajo različna področja naše družbe. Ob dejstvu, da so vse snovi s psihoaktivnimi lastnostmi potencialna droga, njihova zloraba in s tem povezani problemi lahko posredno ali neposredno vplivajo na vsakega posameznika. Težave se kažejo v kompleksnih političnih in socialnih problemih, kot so brezdomstvo, psihiatrične motnje, kriminaliteta mladih, povečevanje nasilja in korupcije ter ogrožanje javnega zdravja in varnosti (Evropsko poročilo o drogah 2023).
V empiričnem delu predstavimo ugotovitve kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z osmimi aktivnimi uporabniki prepovedanih drog. Analiza pridobljenih podatkov ponuja poglobljeno, celovito in niansirano razumevanje različnih vidikov, ki se nanašajo na njihove doživljanje in izkušnje uživanja prepovedanih drog. Čeprav naša raziskava razgalja številne negativne posledice za kakovost njihovega življenja in medosebne odnose, razkriva tudi pozitivne izkušnje, na primer pri ustvarjalnosti.
Z raziskovanjem izzivov želimo prispevati k celovitemu razumevanju zapletenosti uporabe prepovedanih drog in njenih širših posledic za posameznike in družbo na splošno.
Ključne besede: prepovedane droge, zasvojenost, zloraba prepovedanih drog, kokain, konoplja, MDMA
Objavljeno v ReVIS: 07.09.2023; Ogledov: 1030; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog : diplomska nalogaAleksandra Vasiljević, 2022, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1385; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,65 MB) |
4. Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristi : magistrsko deloMedina Radončič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Ključne besede: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 2428; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1016,70 KB) |
5. |
6. |
7. |
