1. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. UPOŠTEVANJE EPIDEMIOLOŠKIH PREVENTIVNIH UKREPOV PRED IN MED POTOVANJEM V DRŽAVE TRETJEGA SVETAMiha Fišter, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Vedno več ljudi potuje. Zaradi napredka potovalne infrastrukture in tehnologije nam je omogočeno potovanje tudi v najbolj oddaljene kraje, tudi v take, kjer zdravje in higiena nista visoko na listi prioritet. Da se izognemo boleznim, ki nas ogrožajo v nam nepoznanem okolju, je dobro, da poznamo ukrepe, kako se pred njimi zaščitimo. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri popotniki upoštevajo epidemiološke ukrepe pred in med potovanjem v države tretjega sveta. Cilj je bil raziskati, kaj je glavni vir informacij popotnikov o preventivnih epidemioloških priporočilih, katere nefarmakološke in farmakološke ukrepe najpogosteje uporabljajo, kateri so razlogi za neupoštevanje priporočil o cepljenju in kemoprofilaksi ter kolikšen delež popotnikov zboli kljub upoštevanju preventivnih priporočil.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki, ki smo jih pridobili z metodo anketiranja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega orodja 1ka in analizirani z metodami deskriprivne statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splet najpogostejši vir informacij popotnikov. Najpogostejši nefarmakološki ukrep popotnikov je umivanje rok z vodo in milom, vendar ga vedno uporablja le slaba polovica anketirancev. Najpogosteje se popotniki cepijo proti hepatitisu A, vsak drugi popotnik pa na potovanjih uporablja tudi probiotike. Med ljudmi še vedno obstaja dvom o smiselnosti cepljenja in varnosti cepiv, saj dobra desetina anketirancev navaja, da ne vidijo smisla v cepljenju, saj lahko zbolijo kljub zaščiti s cepivom, desetino anketirancev pa je strah stranskih učinkov. Kljub upoštevanju epidemioloških preventivnih ukrepov je dobrih 40 % popotnikov na potovanju še vedno zbolelo.
Razprava: Večina popotnikov je sicer dobro opremljena z znanjem o preventivnih epidemioloških ukrepih, vendar jih dosledno upoštevajo v pomembno manjšem številu. Večina popotnikov najprej poišče informacije na spletu, zato je smiselno, da javnozdravstveni zavodi posamezne države skrbijo za točnost in ažurnost teh podatkov. Treba je poudarjati pomen tako farmakoloških kot nefarmakoloških preventivnih ukrepov ter izobraževati popotnike o pravilnem obnašanju in pravilni uporabi zdravil na potovanju, da je zdravje popotnika najbolje zaščiteno.
Ključne besede: tropska medicina, preventivni ukrepi, potovalna ambulanta
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 647; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
