Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Informacijska podpora državnih organov pri postopkih s tujci v Republiki Sloveniji
Aleš Medvešček, 2015

Opis: Največji razlogi za priseljevanje tujcev na območje Republike Slovenije so ugodne gospodarske razmere s povečanim povpraševanjem po delovni sili, vstop Slovenije v Evropsko unijo in združevanje družin z že tukaj živečimi ekonomskimi migranti. O tem, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenj rezidenta ali delavca, odločajo upravni organi na podlagi zakona in z ustrezno informacijsko podporo zbirajo, hranijo, obdelujejo in uporabljajo podatke v obliki podatkovnih baz. Največji sklop državnih podatkovnih baz za informacijsko podporo različnim državnim organom je CRP (centralni register prebivalstva). V diplomski nalogi smo raziskali informacijsko podporo upravnih organov v Sloveniji, najpogostejše upravne postopke, uporabo vzpostavljenih zbirk podatkov v postopkih s tujci in ali imajo zagotovljeno zadostno informacijsko podporo. Analizirali smo ugotovitve upravnih in drugih organov o stanju na področju izmenjave podatkov iz uradnih evidenc ter navedli predloge za izboljšave in preprečevanje zlorab. Opisali smo najpogostejše primere zlorab tujcev v postopkih pridobivanja delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje v RS.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: IT podpora, register, evidence, centralni register prebivalstva, priseljenci
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 1649; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (753,82 KB)

2.
Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo
Marko Rihtaršič, 2012

Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Odnosi med Slovenci in priseljenci iz Bosne in Hercegovine
Almina Sterle, 2019

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 261; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh