Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Primerjava ustavnih ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela
Katja Zajc, 2018

Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela tako na mednarodni ravni kot na ravni posameznih držav. V njem so zbrani in predstavljeni najpomembnejši mednarodni dokumenti, ki urejajo to področje. Prav tako je podrobno analizirana dokaj obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in malo manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Magistrsko delo vsebuje tudi tabelo, ki sistematično prikazuje ureditev prepovedi suženjstva in prepovedi prisilnega dela v členih ustav posameznih držav sveta. Sledita ji analiza podatkov, predstavljenih v tabeli, in analiza primerov odstopanj. Na koncu je predstavljeno prisilno delo v povojni Sloveniji. Podrobno so opisane razmere, v katerih so živele in delale žrtve. Našteta je zakonodaja, na podlagi katere so izrekali kazni prisilnega dela. Nato so naštete in s podatki podkrepljene domnevne kršitve Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki jih je zagrešila slovenska povojna oblast.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, prepovedi, mednarodne ogranizacije, mednarodni dokumenti, ustavne ureditve, ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 421; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo
Kaja Kramar, 2018

Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh