1. KIRURŠKI PRISTOP PRI ZDRAVLJENJU ZAPLETOV DIABETIČNEGA STOPALADavid Detiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diabetično stopalo je eden izmed najbolj pogostih zapletov sladkorne bolezni in je najpogostejši vzrok za amputacijo. Za zdravljenje diabetičnega stopala izvajajo kirurške posege, s katerimi skušajo preprečiti amputacijo, odstraniti uničene dele stopala in vzpodbuditi celjenje rane. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka diabetičnega stopala, zdravljenju diabetičnega stopala in njegovih zapletov. Namen raziskave je proučiti kirurški pristop zdravljenja zapletov diabetičnega stopala in vlogo medicinskih sester pri tej obliki zdravljenja.
Metode: Raziskava je kvantitativna in je temeljila na deskriptivni metodi dela. Podatki za analizo empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, v vzorec so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre, zaposlene v Splošni bolnišnici Brežice in v Zdravstvenem domu Brežice. V raziskavi smo prejeli 102 v celoti izpolnjena anketna vprašalnika. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je zdravstveno osebje, ki je bilo vključeno v raziskavo, ustrezno izobraženo glede dejavnikov tveganja za nastanek diabetičnega stopala. 33 % anketirancev je kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek diabetičnega stopala izbralo neustrezno obutev, neprimerno nego stopal in nevropatije. Večina anketirancev (90 %) pozna dejavnike, ki vplivajo na proces celjenja diabetičnega stopala. Poznajo in vestno opravljajo svojo vlogo pri zdravljenju zapletov diabetičnega stopala in pripravi bolnika z diabetičnim stopalom na kirurški poseg.
Razprava: Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek diabetičnega stopala pri bolniku s sladkorno boleznijo sta periferna senzorično-motorična nevropatija in periferna arterijska bolezen. Pri pripravi bolnika s sladkorno boleznijo na kirurški poseg sta pomembni fizična in psihična priprava. Pri pripravi bolnika na kirurški poseg moramo biti pozorni na to, da ima sladkorno bolezen, zaradi preprečevanja akutnih zapletov, kot je hipoglikemija. Sestre imajo pomembno vlogo pri oskrbi pooperativne rane, pri čemer jim napotke daje zdravnik, ki ga morajo obvestiti in seznaniti o morebitnih zapletih pri celjenju kirurške rane pri sladkornem bolniku.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, diabetično stopalo, kirurški pristop.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Kakovost zdravstvene obravnave odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje na primarni ravniAnica Ocvirk, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja.
Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev.
Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Ključne besede: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,55 MB) |
3. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTOV Z DUŠEVNO MOTNJO NA PRIMARNEM NIVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVAElvis Žunić, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Vloga izvajalca zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja je vse bolj prepoznana kot ključna pri reševanju vse večje prevalence duševnih motenj v skupnosti. Vključenost izvajalcev zdravstvene nege v teh okoljih je bistvenega pomena za učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe, dostopnost, osebni pristop in skrajševanje čakalnih dob.
Metoda: Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja (n = 87). Uporabljen je bil strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege v povprečju dobro ali zelo dobro ocenjujejo zdravstveno obravnavo pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V raziskavi se bile prepoznane prednosti (organizacijski dejavniki, osebnostni pristop in dostopnost) ter slabosti (organizacijski dejavniki, odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacienta in obratno, kadrovski ter okoljski dejavniki), ki so povezani s kakovostjo nudenja zdravstvene obravnave pacientov z duševno motnjo na primarnem nivoju zdravstvenega varstva.
Razprava: Delo izvajalcev zdravstvene nege na primarnem nivoju zdravstvenega varstva je zahtevno in večplastno. Ti delujejo kot koordinatorji multidisciplinarnega tima, strokovnjaki oz. specialisti za področje duševnega zdravja in psihiatrije ter pacientov največji zaupnik. V prihodnje bo treba raziskati ukrepe, ki so – po mnenju izvajalcev zdravstvene nege – potrebni za izboljšanje izvajanja zdravstvene nege na primarnem nivoju.
Ključne besede: dostopnost, osebni pristop, kadrovski dejavniki, organizacijski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 581; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. |
5. OBRAVNAVA PACIENTA S POŠKODBO GLAVE IN HRBTENICEHaris Bećirević, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Najpogostejše vzroki za poškodbe glave in hrbtenice so prometne nesreče, padci, napadi, športne poškodbe in poškodbe pri delu. Zaradi hitre in pravilne obravnave pacienta na primarnem nivoju, zaradi večje laične ozaveščenosti ter zaradi pravilne in strokovne obravnave preživi vse več poškodovancev. Vloga zdravstvenih delavcev je pravilen pristop k poškodovancu, ki je usmerjen v reševanje življenja in vzdrževanje normalnih telesnih funkcij.
Metoda: V kvantitativni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Podatki v raziskavi so bili zbrani s pomočjo anonimnih anket. Vzorec je bil priložnostni in je vključeval medicinske sestre, ki so zaposlene v kliničnem okolju.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 250 anketirancev, vendar vsi niso odgovorili na vsa vprašanja. V raziskavi so anketiranci odgovorili, da se jih je več kot polovica že srečala s pacientom, ki je utrpel poškodbo glave (n = 159; 77 %) in hrbtenice (n = 142; 71 %). Velika večina anketirancev (n = 105; 87 %) pozna Glasgowsko lestvico kome (GCS). Skoraj vsi anketiranci (n = 110, 99 %) se strinjajo, da je potrebno pri pacientu, ki si je poškodoval glavo, opraviti tudi CT vratne hrbtenice.
Razprava: Medicinske sestre so zelo pomembne pri obravnavi pacienta s poškodbo glave in hrbtenice. S pacientom imajo prvi stik že na primarni ravni, kjer je pomembno ohranjanje življenja. Ugotovili smo, da anketirani poznajo pristop k poškodovancu po protokolu ABCDE in Glasgowsko lestvico kome (GCS). Prav tako se zavedajo pomembnosti imobilizacije pri poškodovancu in jo znajo tudi izvesti. Prav tako je ključno njihovo delo na sekundarni ravni, kjer sodelujejo pri diagnostično terapevtskih postopkih, ki so ključnega pomena za kakovostno življenje pacienta po nesreči.
Ključne besede: poškodba, prva pomoč, imobilizacija, pristop ABCDE.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 676; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. |
7. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 741; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Učinkovitost delitve znanja v organizaciji: vpliv dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija in vodstveni pristop : magistrska nalogaBlanka Gotlib Kerin, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na poglobljeni raziskavi, ki preučuje učinkovitost procesa delitve znanja v organizaciji, pri čemer posebno pozornost posveča vplivu dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija ter vodstveni pristop. Z združitvijo teoretičnih konceptov in praktičnega empiričnega dela smo postavili hipoteze in oblikovali osrednje raziskovalno vprašanje. Teoretični okvir predstavlja celovit vpogled v osnovne vidike znanja, vrste znanja, proces upravljanja z znanjem ter vlogo kulture, tehnologije in vodenja pri delitvi znanja v organizaciji. Empirični del razkriva raziskovalno metodologijo, vključno z vrsto raziskave, uporabljenim merskim instrumentom ter analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Pridobljeni rezultati ne le potrjujejo postavljene hipoteze, temveč tudi odgovarjajo na glavno raziskovalno vprašanje. Delo se zaključuje s prepoznavanjem omejitev, predlogi izboljšav ter smernicami za nadaljnje raziskave v tej pomembni domeni organizacijskega delovanja.
Ključne besede: učinkovitost delitve znanja, kultura organizacije, tehnologija, vodstveni pristop, upravljanje znanja
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2024; Ogledov: 1161; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Projekt odličnost . vozlišče podjetniške odličnostiTadeja Primožič, Manca Grčar, 2023, strokovni članek Ključne besede: pristop CLLD, pristop LEADER, Evropski sklad za regionalni razvoj, Lokalna akcijska skupina, endogeni potenciali, CLLD approach, LEADER approach, European Regional Development Fund, Local Action Group, endogenous potentials
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 942; Prenosov: 16
Celotno besedilo (633,29 KB) |
10. |
