Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Lastnosti sodobnih programov za obdelavo digitalnih fotografij in njihova uporaba v odločitvenem sistemu za izbiro programa
Andreja Petrovič, 2009

Opis: V magistrski nalogi govorim o lastnostih sodobnih programov za obdelavo digitalnih fotografij in njihovi uporabi v odločitvenem modelu za izbiro programa. Pojasnila sem osnovne pojme, povezane s fotografijo, povzela sem zgodovino fotografije in razloţila formate digitalnih fotografij. Opisala sem sodobne tehnologije, ki jih potrebujemo za obdelovanje digitalnih fotografij in predstavila pomen strojne in programske opreme za obdelovanje digitalnih fotografij. Ocenila sem nekatere lastnosti izbranih programov za obdelovanje digitalnih fotografij. Opravila sem anketno raziskavo med različnimi tipi fotografov, s katero sem dobila podatke o uporabi programov za obdelovanje digitalnih fotografij, ki so mi pomagali pri zasnovi in izvedbi odločitvenega modela za izbor programa za različne profile uporabnikov. Odločitveni model je pokazal, da so za različne tipe fotografov primerni različni programi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fotografija, digitalna fotografija, računalniški programi, slikovni formati, orodja za obdelavo, večparametersko odločanje
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programe
Tomaž Čop, 2016

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3671; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Poslovni načrt širitve podjetja Autodelta d.o.o.
Marko Vodopija, 2017

Opis: Podjetje AUTODELTA d. o. o. (v nadaljevanju AD) deluje na slovenskem trgu že od leta 1991 in je v stalnem razvoju. Podjetje se stalno prilagaja novim tehnologijam in spreminjajočim se razmeram na trgu, da lahko dosega želene rezultate. Tako se je podjetje razvilo iz prodaje rabljenih vozil preko prodaje novih vozil Fiat, Lancia, Alfa Romeo do trenutno enega vodilnih pooblaščenih prodajalcev vozil znamke Volkswagen, Audi in VW gospodarska vozila v Sloveniji. Še posebej pa je razvilo servisno dejavnost omenjenih znamk. Spoznali so, da je najbolj donosna dejavnost servisiranje vozil, kamor sodijo tudi kleparska in ličarska popravila. Seveda vsaka omenjena dejavnost sama zase ne bi mogla obstati, lahko pa odlično sinergično deluje. Podjetje je že pridobilo ISO certifikat za servis in postalo tudi vodilno na področju servisiranja vozil znotraj mreže uvoznika vozil znamke VW in Audi. K temu pripomore predvsem vrhunski kader, ki ima že preko 20 let izkušenj s servisiranjem vozil teh znamk in se stalno izpopolnjuje za tehnične novosti, ki so potrebne za konkurenčno prednost. Za obdelavo večjega števila strank je potrebno zagotoviti tudi večjo kapaciteto servisa. Ker je podjetje omejeno z obstoječim prostorom, je bilo v prvi fazi potrebno v največji meri optimizirati procese in logistiko. Ker pa so kadrovske in organizacijske kapacitete že tako velike, je bilo potrebno začeti razmišljati o novih prostorih oziroma poslovni enoti. Vodstvo podjetja je željno stalnega razvoja. Odkrili so podjetje v stečaju, ki ima odlično lokacijo v Ljubljani in se je ukvarjalo s servisiranjem vozil. Del poslovnih prostorov je v dolgoročni najem vzela ena od zavarovalnic, s katero je AD že prej veliko sodelovala. AD je vzela v dolgoročni najem delavniške prostore z ustreznimi skladišči in pisarnami. S tem lahko ustvarijo še boljše medsebojno sodelovanje, s čimer si obe stranki zagotovita nek stalni posel: zavarovalnica nove stranke zavarovanj in hitra ter ugodna popravila, AD pa dodatno delo v kleparski in ličarski delavnici. Drugo zelo pomembno dejstvo pri omenjenem projektu je, da je bilo podjetje v stečaju pooblaščeni serviser vozil znamke Škoda, ki tudi spada v koncern VW, uporablja enako tehniko in jo zastopa v Sloveniji isti uvoznik Porsche Slovenija, s katerim AD dobro sodeluje že več kot 15 let. To pa pomeni hitro adaptacijo na novo blagovno znamko in sistem, po katerem deluje uvoznik – dobavitelj tehnične pomoči in originalnih rezervnih delov. V diplomskem delu s poslovnim načrtom za rast podjetja preverjam realnost in uresničljivost postavljenih ciljev podjetja AD. Osredotočam se predvsem na rast nove poslovne enote.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovni načrt, rast podjetje, prilagajanje razmeram na trgu, novi programi, karoserijska dejavnost, kontroling
Objavljeno: 17.12.2017; Ogledov: 2949; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

4.
Primeri dobrih praks na področju promocije zdravja na delovnem mestu
Tjaša Boštjančič, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, programi, zdravje populacije, življenjski slog
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 3269; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (718,11 KB)

5.
Promocija duševnega zdravja
Tadeja Pfajfar, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrb za duševno zdravje, zdravstvena nega, programi, preventiva
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 4058; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
7.
8.
Sodobni vidiki varstva potrošnikov
Neja Bonbek Natek, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varstvo potrošnikov, potrošniki, zadovoljstvo potrošnikov, programi varstva
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 2093; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Projektno vodenje in pridobivanje sredstev za EU projekte
Janja Kočevar, 2010

Opis: Ta magistrska naloga prikazuje v prvi vrsti pomen in vlogo projektnega vodenja pri pridobivanju sredstev za Evropske projekte. Istočasno pa nudi bodočim prijaviteljem, kateri želijo s svojimi projekti kandidirati za sredstva EU, celovit vpogled v ta proces. Tako so v prvem delu magistrske naloge predstavljeni osnovni pojmi projektnega vodenja, ki so povzeti iz strokovne literature različnih avtorjev. Temu sledi poglavje o Evropskih sredstvih, s katerimi naj bi zagotavljali dosego ciljev kohezijske politike v EU. V četrtem poglavju so predstavljeni programi Skupnosti in navedeni upravičenci do teh sredstev. V nadaljevanju sledi opis razpisnih postopkov ter način prijave predloga projekta na te razpise. Na kraju so prikazani potrebni formularji za konkreten razpis. V zaključku naloge so navedene ugotovitve, do katerih smo prišli med pripravo tega dela. Kot priloga je podan praktičen primer izpolnjenih obrazcev javnega razpisa »Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte«.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projekt, projektno vodenje, projektna organizacija, projektni procesi, konzorciji, skladi EU, neprovatna sredstva, programi EU
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2049; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh