Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Pisarniška dela sodijo med poklice z visoko prevalenco mišično-kostnih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok za bolniško odsotnost z dela. Glavni dejavnik tveganja so dolgotrajno sedenje, delo z računalnikom, ponavljajoči se gibi, statične drže in neustrezni ergonomski pogoji. Pri sedečem načinu življenja posturalne mišice postopoma postajajo napete. Neravnovesje med dinamičnimi in posturalnimi mišicami pa povzroči miofascialno bolečino. Raztezne vaje v obliki aktivnih odmorov so lahko učinkovita strategija za zmanjševanje tovrstnih težav na delovnem mestu. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 46 zdravih pisarniških delavcev, ki na delovnem mestu preživijo vsaj pet ur dnevno sede in opravljajo sedeč poklic že vsaj tri leta. Preiskovanci so bili razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je štiri tedne vsakodnevno izvajala aktivni odmor, ter kontrolo skupino brez intervencije. Pred začetkom, po dveh tednih in po štirih tednih smo izvedli meritve gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri fleksije in prsno-ledvene hrbtenice v smeri lateralne fleksije v levo in lateralne fleksije v desno. Poleg meritev smo vključili še vprašalnik pred intervencijo ter po štirih tednih za subjektivno oceno počutja in morebitne bolečine, povezane s pisarniškim delovnim mestom. Rezultati: Po štiritedenskem izvajanju aktivnih odmorov smo v eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno zmanjšanje bolečine (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno izboljšanje gibljivosti hrbtenice v smeri fleksije (p = 0,003). Pri rezultatih gibljivosti v smeri lateralne fleksije ni prišlo do statistično značilnih razlik med skupinama, čeprav je eksperimentalna skupina dosegala izboljšanje gibljivosti, medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja rezultatov, vendar razlika ni bila statistično potrjena. Preiskovanci so po izvajanju aktivnega odmora poročali o izboljšanju koncentracije (p < 0,001) in izboljšanju splošnega počutja, pri čemer jih je največ (57,9 %) občutilo večjo sproščenost. Razprava: Uporaba aktivnega odmora pri pisarniških delavcih je učinkovita metoda za zmanjšanje mišično-kostne bolečine. Raztezne vaje v kombinaciji z dihalno vajo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zmanjšujejo utrujenost ter povečujejo sproščenost in koncentracijo. Prvi učinki izvajanja aktivnih odmorov so opazni že po dveh tednih. Izdelan program aktivnega odmora je primeren za pisarniško okolje, podjetja bi ga lahko uporabila v okviru promocije zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Pisarniško delo, mišično-kostne bolečine, fascija, aktivni odmor, promocija zdravja na delovnem mestu.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 103; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,77 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 555; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Izhodišča: Integrirana oskrba zagovarja celosten pristop k zdravju posameznika ter upošteva fizične, psihološke in socialne dejavnike. Na dokazih utemeljena praksa (EBP) omogoča sprejemanje kliničnih odločitev na podlagi zanesljivih znanstvenih dokazov. Magistrska naloga preučuje, kako implementacija EBP v programih za zdrav življenjski slog vpliva na kakovost integrirane oskrbe. Metoda: V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med strokovnjaki, ki sodelujejo v programih za zdrav življenjski slog. Podatki so bili zbrani s prilagojenim vprašalnikom Evidence-Based Practice Questionnaire, s katerim smo ovrednotili poznavanje, odnos in uporabo EBP ter zaznane ovire pri njeni implementaciji. Rezultati: Analiza odgovorov kaže na pozitiven odnos do EBP, hkrati pa razkriva ključne ovire za praktično uporabo. Najbolj pogosto so izpostavljeni omejen dostop do znanstvenih virov, pomanjkanje ustreznega izobraževanja ter časovne omejitve pri vključevanju raziskovalnih dokazov v delo. Razprava: Izsledki poudarjajo potrebo po sistematičnih izobraževalnih programih, boljši dostopnosti do znanstvenih baz ter organizacijskih rešitvah (npr. načrtovan čas za EBP) v okviru programov za zdrav življenjski slog. Izboljšave na teh področjih lahko prispevajo k bolj učinkoviti rabi EBP in posledično k višji kakovosti integrirane oskrbe.
Ključne besede: integrirana oskrba, na dokazih utemeljena praksa, programi za zdrav življenjski slog, kakovost zdravstvene oskrbe, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2025; Ogledov: 1124; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,75 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo z naslovom Promocija zdravja ustne votline in vloga medicinske sestre pri preventivni zobni dejavnosti obravnava pomen ustnega zdravja in preventivnih aktivnosti ter osvetljuje vlogo medicinske sestre pri ohranjanju in spodbujanju zdravja ustne votline. Ustno zdravje je ključno za splošno zdravje in kakovost življenja, saj vpliva na osnovne življenjske aktivnosti, kot so prehranjevalne navade, govor in socialna interakcija. Slaba ustna higiena lahko vodi v številne zdravstvene težave, kot so karies, bolezni dlesni in celo bolezni drugih organov. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, kjer smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med naključno populacijo. Rezultati: Medicinska sestra ima v preventivni zobni dejavnosti pomembno vlogo, saj poleg zobozdravnikov sodeluje pri izobraževanju in ozaveščanju pacientov, zlasti otrok in mladostnikov, o ustrezni ustni higieni, pravilni prehrani ter pomenu rednih zobozdravstvenih pregledov. V slovenskih osnovnih šolah medicinske sestre pomagajo izvajati preventivne programe, ki vključujejo prikaz pravilnega ščetkanja, priporočila o prehrani in opozorila o škodljivosti sladkih pijač. Aktivno sodelujejo tudi s starši, da bi ti razumeli pomen ustne higiene in jo vključili v dnevno rutino svojih otrok. Razprava in zaključek: Diplomsko delo poudarja potrebo po večji vključenosti medicinskih sester v promocijo ustnega zdravja in po razvoju programov za podporo preventivnih dejavnosti, ki bodo zmanjšali pojavnost zobnih bolezni in izboljšali ustno zdravje populacije.
Ključne besede: promocija zdravja ustne votline, zobna preventiva, zobozdravstveno svetovanje, preventivni programi v zobozdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 1954; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018). Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu. Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Ključne besede: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 1530; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,06 MB)