Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskava obravnava rešitve digitalnih in ostalih marketinških pristopov pri promociji študijskih programov s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v Sloveniji, in sicer programov prve bolonjske stopnje. Tematika je na slovenskem trgu malo raziskana, saj imamo v Sloveniji le nekaj univerz in visokošolskih zavodov, ki izvajajo študijske programe s področja IKT, po drugi strani pa se področje digitalnega marketinga in tehnologije spreminja izredno hitro, zato se kaže zgledovati po drugih evropskih, neevropskih oziroma ameriških univerzah, ki te pristope uporabljajo pogosteje. V teoretični sekciji naše raziskave se bomo zato navezovali na pregled dobrih praks različnih virov, univerz, hkrati pa jo bomo nadgradili z empirično sekcijo, kjer bomo raziskali želje in potrebe različnih ciljnih skupin (študentje, dijaki in kader za marketing zajetih organizacij), kar nas bo privedlo do novih vpogledov in rešitev pri promociji študijskih programov IKT na prvi bolonjski stopnji visokošolskega študija v Sloveniji. Med ostalim je bilo ugotovljeno, da visokošolske institucije v Sloveniji ne izkoriščajo vseh prednosti digitalnega marketinga, s katerimi bi lahko izvajali natančne metrike in posledično natančno targetirali ciljne skupne, saj ne uporabljajo naprednejših analitičnih sredstev in tehnik, ki bi pripomogle k določanju eksaktnejšega psihografskega profila ciljnih skupin in posledično k optimiziranemu oblikovanju marketinških strategij. Navedene smernice in ugotovitve posredno vplivajo tudi na deficit poklica na področju IKT, saj je prav Slovenija, po podatkih Eurostata, država z največjim pomanjkanjem IKTstrokovnjakov v Evropski uniji, saj jih uspe izobraziti le okoli 2500, vendar so potrebe po strokovnjakih na področju IKT vsaj 2-krat večje.
Ključne besede: digitalni marketing, edukacijski marketing, visokošolski IKT-študij, marketing novačenja, psihologija ciljne skupine
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 333; Prenosov: 6
Povezava na datoteko

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se lahko uporabijo koncepti iz pozitivne psihologije, pri čemer smo se osredotočili na model treh stebrov psihologije za pomoč osebam LGBTQ+ pri obvladovanju stresa manjšin. Pregledali smo model stresa manjšin in aplicirali pozitivno psihologijo na področja, kjer lahko naredimo pozitivne spremembe. Opisali smo predloge za psihologe, psihoterapevte in vse druge strokovnjake, ki se pri delu srečujejo s populacijo LGBTQ+, in se osredotočili na to, kako lahko pri svojem delu pomagajo tej populaciji.
Ključne besede: LGBTQ+, stres manjšin, trije stebri pozitivne psihologije, psihologija, stereotipi.
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 7
Celotno besedilo (657,24 KB)

Opis: E = f(e) (podjetništvo je funkcija podjetnika) predstavlja podstat magistrskega dela. Podjetniški fenomen proučujemo na ravni posameznika v okviru podjetniške psihologije. Prizadevanje je pojasniti vpliv sreče, podjetniške radovednosti in intuicije na delovanje podjetnika ter medsebojno povezanost konstruktov. Implementirana empirična raziskava z uporabo faktorske in regresijske analize dokazuje statistično značilno povezanost intuicije s srečo kot tudi s podjetniško radovednostjo, medtem ko izračun Pearsonovega koeficienta pokaže nepovezanost sreče in podjetniške radovednosti. Nadalje je dognano, da na osnovi dobljenih podatkov srečnejši podjetniki ne generirajo višjih prihodkov in izkušenost podjetnika ni povezana s pogostejšim intuitivnim delovanjem. Rezultati z izsledki kvalitativne raziskave in predlaganimi metodološkimi popravki nudijo obetavno možnost za nadaljnje raziskovanje in ustvarjanje novih znanj v praksi. Sočasno proučevanje večjega števila determinant z vplivom na podjetnika prispeva k izvirnosti raziskave in boljšemu razumevanju delovanja subjekta, ki v družbenoekonomskem kontekstu nesporno opravlja funkcijo sui generis.
Ključne besede: podjetnik, podjetniška psihologija, sreča, podjetniška radovednost, intuicija
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 1738; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 2543; Prenosov: 154
Celotno besedilo (476,89 KB)

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1486; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,60 MB)