Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje stresa pri policistih na območju Republike Slovenije
Roman Grabrovec, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, policisti, stres, management znanja, psihosocialna pomoč
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 339; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družini
Anja Rijavec, 2014

Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki, ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito, predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh, večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice, tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po katerem se rešujejo problemi. Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo, policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (921,12 KB)

3.
Delo zaupnika v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pela Krašna, 2016

Opis: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki izvajajo razbremenilne pogovore. Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela. Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne izboljšave. Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa, je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 95; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršem
Nastja Vernik, 2020

Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen. Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja). Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev, postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo otrok. V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki, kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč. V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev, da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres, tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (868,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh