1. |
2. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Opis: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1400; Prenosov: 82
Celotno besedilo (921,12 KB) |
3. Delo zaupnika v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečamiPela Krašna, 2016 Opis: Delo gasilcev in reševalcev je neprestano podvrţeno hudim stresnim situacijam in
travmatičnim dogodkom. Zato se je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami začel izvajati nov program psihosocialne pomoči, v sklopu katerega zaupniki
izvajajo razbremenilne pogovore.
Diplomska naloga obravnava ureditev psihosocialne pomoči v sistemu varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. V Sloveniji namreč poznamo tovrstno obliko pomoči
tudi pri policistih, ali drugih cestnih organizacijah, ki delujejo neodvisno od
Izobraţevalnega centra za zaščito in reševanje Ig in se v svojem delovanju in organizaciji
nekoliko razlikujejo od našega preučevanega modela.
Učinkovitost in delovanje programa pri nas, do sedaj še ni bil analiziran, zaradi česar smo
se odločili, da ga v okvirju diplomske naloge pregledamo. Preučevanja smo se lotili s
pomočjo številnih virov, pogovorov z zaupniki, anketnima vprašalnikoma in
analiziranjem treh hipotez. Medsebojni odnosi v kolektivu, ovire pri delu in glavni vzroki
za potrebe po pogovoru z zaupnikom so glavne teme naših hipotez, na podlagi katerih
smo lahko razbrali ali sistem tovrstne pomoči učinkovito deluje, ali potrebuje še kakšne
izboljšave.
Rezultati ki smo jih dobili tekom diplomske naloge, nam kaţejo da je delo zaupnikov
izjemno učinkovito pri razbremenjevanju psihosocialnih teţav, s katerimi se soočajo
posamezniki in njuno potrebno za vse poklice, kjer so osebe izpostavljene prevelikemu
stresu in travmatskim izkušnjam. Tekom raziskovanja pa smo odkrili tudi nekatere
pomanjkljivosti na področju izobraţevanja in pomanjkanja prostora za izvajanje
razbremenilnih pogovorov. Glede na pozitivne posledice izvajanja tovrstnega programa,
je potrebno posvetit še več pozornosti delu zaupnikov in dobljene pomanjkljivosti čim
prej odpraviti, da bo program še toliko boljše funkcioniral. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zaupnik, razbremenilni pogovori, stres, travme, psihosocialna pomoč, varstvo pred nesrečami, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,12 MB) |
4. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršemNastja Vernik, 2020 Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 99
Celotno besedilo (868,79 KB) |
5. Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odzivaAleksandra Ronner, 2021 Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore službam prvega odziva smo obravnavali, kako je poskrbljeno za službe prvega odziva – policija, zdravstvo in poklicno gasilstvo – z vidika urejenosti in dosegljivosti psihološke pomoči in podpore. Ugotavljali smo, kakšni so bili začetki in kakšno je stanje danes. Spoznali smo razliko med psihološko pomočjo in psihološko podporo. Opisali smo, kdo lahko postane zaupnik in kakšno je njihovo usposabljanje. Opredelili smo vlogo psihologov pri zagotavljanju psihološke pomoči. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili opisno, razlagalno, normativno, primerjalno, zgodovinsko in empirično metodo ter na koncu še metodo sinteze. V nadaljevanju smo raziskovali, katera služba prvega odziva ima dostopnejši sistem psihološke pomoči in podpore, kje so razlike in kje skupne točke. Primerjali smo organiziranost psihološke pomoči in podpore v Avstriji, na Švedskem in v Sloveniji ter pregledali njihov zgodovinski razvoj. Z anketnim vprašalnikom smo od respondentov pridobili stališča in mnenja o učinkovitosti psihološke pomoči ter podpore v službah prvega odziva in se spraševali, ali obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči oz. podpore v službah prvega odziva. Iz anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore, da je psihološka pomoč in podpora v službah prvega odziva učinkovita, kljub vsemu pa obstajajo pomanjkljivosti. Iz dveh kratkih intervjujev in literature smo pridobili podatke, da obstajajo razlike v organiziranosti in dostopnosti psihološke pomoči in podpore v službah prvega odziva. V zaključnem delu smo podali predloge in nanizali rešitve, kako bi pripomogli k izboljšanju zagotavljanja psihološke pomoči in podpore v vseh izbranih službah prvega odziva Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialna pomoč in podpora, službe prvega odziva, policisti, gasilci, reševalci Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,45 MB) |
6. Vloga terapevtskega psa v svetovalnem procesu pri mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami - študija primeraAnita Pertoci, 2022 Opis: Vse več otrok se sooča z vedenjskimi in čustvenimi težavami in le ti v skrajnem primeru pristanejo v vzgojnih domovih. Otroci s travmatičnimi izkušnjami imajo najpogosteje tudi težave pri komunikaciji, učenju in odnosu z vrstniki. Eden od načinov, kako lažje odpreti srca teh otrok in jim pomagati skozi stiske, so terapije s pomočjo živali. Že v šestdesetih letih 20. stoletja je otroški psihoterapevt Boris Levinson predlagal uporabo živali kot so-terapevtov, saj naj bi pomagale prebiti led pri tistih osebah, ki se težko odprejo. Kasneje so tudi znanstveno dokazali, da psi v svetovalnih procesih pripomorejo k hitrejši učinkovitosti še na veliko drugih načinov.
Otroci se zelo dobro zavedajo, da jih živali ne obsojajo, zato so ob njih sproščeni. Z božanjem živali se stimulira sproščanje oksitocina, ki znižuje stres in strahove, deluje kot antidepresiv, pospeši potrebo po socializaciji in povezovanju z drugimi. Pozitivne lastnosti pasjega karakterja in vedenja lahko izkoristimo v psihosocialnem svetovanju pri otrocih in mladostnikih z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Ti otroci so že zaznamovani s slabimi življenjskimi izkušnjami in so razvili različne obrambne mehanizme, ki niso družbeno sprejemljivi. Pes v svetovalnem procesu predstavlja medij, ki jim poleg fizične sprostitve nudi še pozitivne izkušnje na področju samokontrole, motiviranosti, sodelovanja, vodenja, opazovanja in samokritičnosti.
V diplomski nalogi na praktičnem primeru predstavimo, kako pes, kot pomočnik svetovalca, vpliva na mladostnika z vedenjskimi in čustvenimi težavami ter na sam proces svetovanja. Uporabili smo raziskovalno metodo študijo primera in se osredotočili na posamezni primer. Raziskava je kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih dokazov. Pokazala je, da je v svetovalnem procesu vloga psa, kot so-terapevta izrednega pomena, v smislu podpore svetovalcu, kar bistveno pripomore k uspešnosti svetovalnega procesa. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: terapija s pomočjo živali, psihoterapija, psihosocialna pomoč, mladoletniki, vedenjske težave, čustvene težave, diplomske naloge Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 21
Celotno besedilo (696,55 KB) |
7. NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRAMarinka Nedeljković, 2023 Opis: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu.
Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi.
Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 81; Prenosov: 7
Celotno besedilo (666,50 KB) |