Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBI
Karin Črnigoj, 2023, ni določena

Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna. Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe : diplomska naloga
Melani Ploj, 2022, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 710; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (930,44 KB)

3.
POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEM
Manca Urana, 2021, diplomsko delo

Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 1096; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh