1. Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko deloSara Pangos, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 97; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Darila med zakoncema : diplomsko deloGašper Beg, 2025, diplomsko delo Opis: S sklenitvijo zakonske zveze se dve osebi ena drugi zavežeta, da bosta svoje življenje preživeli v življenjski skupnosti. Tako se zakonska zveza naravno izteče s smrtjo enega izmed zakoncev, v sodobnem času pa zaradi široko zastavljenega koncepta nevzdržnosti življenjske skupnosti marsikdaj tudi z razvezo. Tako ob smrti kot tudi razvezi navadno pride do delitve premoženja zakoncev, vanj pa spadajo tudi darila, ki niso običajne manjše vrednosti. Darila med zakoncema v medsebojnem premoženjskem režimu, kot ga določa zakon, so del posebnega premoženja vsakega izmed zakoncev. Izjemo predstavljajo darila, ki so bila očitno podarjena obema zakoncema. Med novostmi, ki jih je prinesel sprejem Družinskega zakonika, je tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ali tako imenovane predporočne pogodbe), v kateri lahko zakonca prosto (v razumnih okvirih veljavne zakonodaje) določita tudi sebi lasten premoženjski režim ter se posledično dogovorita tudi za specifično ureditev vštevanja daril v njuno premoženje. Na delitev oziroma vračanje daril v primeru dedovanja po umrlem zakoncu prav tako vpliva veljavna oporoka. Še posebej v primeru sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih je v ospredje postavljena svobodna volja zakoncev glede sklepanja lastnih pravnih poslov, medtem ko so pri oporoki glede daril v veljavi običajne omejitve prostega razpolaganja, povezane z nujnimi dediči in njihovimi dednimi deleži. Pravna ureditev daril med zakoncema v Franciji je v veliki meri in še posebej po sprejetju slovenskega Družinskega zakonika podobna slovenski, le da je v določenih segmentih še bolj formalizirana. Temeljno prizadevanje obeh zakonodajalcev je zaščita interesov zakoncev in dedičev.
Ključne besede: darila med zakoncema, posebno premoženje, premoženjski režim, razveza, dedovanje, pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, oporoka
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 95; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. Postopek razveljavitve zakonske zveze : diplomsko deloKada Džafić, 2023, diplomsko delo Opis: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 1246; Prenosov: 55
Celotno besedilo (535,34 KB) |
4. Razveza zakonske zveze in reorganizacija družine : magistrsko deloNeža Špenko, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1583; Prenosov: 79
Celotno besedilo (801,84 KB) |
5. Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze : magistrsko deloVeronika Benedičič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega
Ključne besede: razveza, zakonski par, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev premoženja, DZ
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1756; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,14 MB) |
6. |
7. Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi : diplomsko deloSara Mlakar, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 10.02.2022; Ogledov: 1959; Prenosov: 0 |
8. Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zveze : diplomsko deloMarko Vukićević, 2021, diplomsko delo Opis: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje
Ključne besede: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 2428; Prenosov: 115
Celotno besedilo (415,00 KB) |
9. Posvojitev in razveljavitev posvojitve : diplomsko deloKlavdija Kavčič, 2021, diplomsko delo Opis: V Sloveniji otroci uživajo posebno skrb in varstvo, kar izhaja že iz 56. člena Ustave Republike Slovenije, ki izpostavlja, da imajo otroci in mladoletne osebe, ki so ostale iz različnih razlogov brez staršev, posebno varstvo, ki jim ga zagotavlja država. Takšno varstvo predstavlja tudi posvojitev, ki predstavlja posebno obliko varovanja otroka, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje kakor med roditelji in njihovimi potomci. Posvojitev je podrobneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela. Na področju posvojitev je leta 2019 prišlo do nekaj sprememb in novosti, saj se je dne 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Sloveniji je zelo malo otrok za posvojitev, kandidatov, ki so primerni, da postanejo posvojitelji pa vedno več, zato se v Sloveniji veliko več srečujemo z mednarodnim posvojitvami kot pa nacionalnim posvojitvam. Bistvo diplomskega dela je predstaviti celoten postopek posvojitve, ki se začne z oddajo vloge za posvojitev na center za socialno delo in konča z odločbo o posvojitvi, ki jo izda sodišče. O odločitvi posvojitve od leta 2019 odloča sodišče, pred tem pa je o posvojitvi odločal center za socialno delo
Ključne besede: posvojitev, posvojenec, posvojitelj, razveljavitev posvojitve, razveza posvojitve, Družinski zakonik, otrokova korist
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 1913; Prenosov: 105
Celotno besedilo (680,74 KB) |
10. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema : diplomsko deloPetra Doles, 2020, diplomsko delo Opis: S sprejetjem novega Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 % ZNOrg, 22/19 in 67/19 % ZMatR-C), ki ureja razmerja med zakoncema oz. razvezanima zakoncema, in njegovimi novimi instituti je slovenski pravni red na področju družinske zakonodaje pri sklepanju zakonske zveze in izbiri premoženjskega režima zakoncema podelil večjo avtonomijo, ki se pa odraža v vzročni zvezi z marsikaterim drugim pravnim področjem in s tem zapolni pravne vrzeli predhodnika danes veljavnega zakona % Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakonska zveza s svojo veljavno sklenitvijo povzroči premoženjskopravne posledice, ki jih je potrebno opredeliti in razdeliti v primeru razveze zakonske zveze. Danes alternativno možnost za vnaprejšnjo ureditev teh razmerij, izhajajočih iz zakonske zveze, ureja pogodba o premoženjskih razmerjih med zakoncema, ki pa predstavlja diametralno nasprotje nekdaj kogentnemu zakonitemu premoženjskemu režimu. Premoženjska razmerja med razvezanima zakoncema zajemajo skupek vprašanj, ki zadevajo delitev in načine delitev premoženja ob razvezi, preživljanje nekdanjega zakonca ipd., zato to področje lahko razumemo kot kompleksen konglomerat pravnih prvin in medčloveških odnosov. Predmet obravnave bo izhajal iz materialnopravnih nazorov in orisoval premoženjskopravna razmerja, katerih temelj je razveza zakonske zveze. V sklopu dela so uporabljene: induktivno-deduktivna metoda, analitična metoda, komparativna metoda, metoda deskripcije, zgodovinska metoda, in pa metoda kompilacije. Preplet omenjenih metod pa bo zadostil namenu obravnavanega naslova; raziskati novo zakonodajo na področju družinskega prava. Ključni ugotovitvi pri raziskovanju sta sledeči: nova zakonodaja stremi k sporazumni razvezi ter, da je institut pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij v našem pravnem redu nujno potreben za doseg avtonomnosti volje posameznega zakonca
Ključne besede: razveza zakonske zveze, premoženje zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, družinsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 3343; Prenosov: 128
Celotno besedilo (386,59 KB) |
