1. |
2. |
3. Modeliranje poslovnih procesov v podjetjuEgon Prijon, 2010 Opis: Diplomska naloga obravnava model izboljšave procesa z metodologijo »tabelarični razvoj aplikacij« v malem proizvodnem podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo medicinskih plinov in servisiranjem pacienta na domu. Obstoječi proces vsebuje ključni procesni center za komunikacijo s pacientom, »stresna« aktivnost, ki jo želimo izločiti iz procesa in jo nadomestiti s cenejšim in manj stresnim poslovnim procesom.
Proces smo sistemsko izboljšali tako, da smo z metodo »tabelarični razvoj aplikacij« ustrezno ovrednotili učinke aktivnosti in izboljšali obstoječi proces, ga podprli z ustreznim informacijskim sistemom in informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Rezultat prenove je nov poslovni proces, ki ponuja bolj konkurenčno poslovanje podjetja (po izvedbi prenove poslovnih procesov so stroški poslovanja 22 % nižji).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tabelarični razvoj aplikacij, prenova poslovnih procesov, informacijski sistem, informacijsko-komunikacijske tehnologije, modeliranje, diagram toka podatkov, dodana vrednost procesa, konkurenčnost, učinkovitost, malo podjetje, klicni center
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 437; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Pravica do pomoči po naravnih nesrečahAndreja Potočnik, 2016 Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 826; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,71 MB) |
5. Javno zasebni model financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občinPatricija Jankovič, 2015 Opis: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti.
Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog.
V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev.
Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1177; Prenosov: 36
Celotno besedilo (5,15 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Analiza podjetja Xastor, d. o. o., in predlogi za razvojEva Absec, 2017 Opis: Podjetje XASTOR, d. o. o., posluje že od leta 1990 in se ukvarja z varovanjem objektov, varnostnimi, videonadzornimi in protipožarnimi sistemi. Podjetje ima 19 zaposlenih, kar ga uvršča med mala podjetja.
Podjetje vsa leta svojega delovanja raste, se razvija in širi svojo ponudbo. V diplomskem delu obravnavam dosedanje delovanje podjetja predvsem s finančnega vidika in predlagam nekaj ukrepov, ki bi pomagali pri rasti podjetja.
Na podlagi finančnih analiz podjetij SINTAL FIT, XASTOR, G4S in BBR ugotovim, da se podjetje XASTOR nahaja v zlati sredini, saj ima dovolj kakovostnih virov, je finančno ustrezno, likvidno, solventno, ni zadolženo, ima pozitivno EBIT in ima dobro kapitalsko ustreznost. Najboljšo kapitalsko in finančno ustreznost ima sicer podjetje SINTAL, vendar temu sledita podjetji XASTOR in G4S.
Podjetje XASTOR ima na trgu močno konkurenco, podjetje SINTAL, poleg tega je trg tudi že dokaj nasičen z ostalimi ponudniki, kljub temu ima dobro prepoznavnost. Dodana vrednost podjetju je ta, da imajo z zaposlenimi odlične odnose, uporabljajo okolju prijazna prevozna sredstva, niso deležni medijskih afer in nudijo kakovostne storitve.
V prihajajočih letih imajo namen povečati tržni delež na slovenskem trgu, med drugim imajo kot investicijo v planu nakup novih prostorov, nakup dodatnih avtomobilov in nove opreme varnostno-nadzornih centrov.
Z diplomskim delom sem potrdila, da podjetje že do sedaj uspešno posluje ter ima potencialno možnost razvoja in rasti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetje XASTOR, varovanje, SWOT-analiza, razvoj, rast.
Objavljeno: 07.09.2017; Ogledov: 1019; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,05 MB) |
10. |
