61. Perspektive političnega razvoja Evropske UnijeMonika Ognenovska, 2023, ni določena Opis: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU.
Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Ključne besede: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik.
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2023; Ogledov: 1040; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (552,91 KB) |
62. SMERNICE ZA IZDELAVO CELOSTNE STRATEGIJE E-MOBILNOSTI V OBČINI BRDASebastjan Arčon, 2023, ni določena Opis: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe.
Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture.
Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja
e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom.
Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Ključne besede: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 1021; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,37 MB) |
63. Obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganihUrša Domajnko, 2023, diplomsko delo Opis: Telesno gibanje je ena izmed osnovnih življenjskih funkcij vsakega posameznika in zaradi odsotnosti ali pomanjkanja le-teh človek težje izvaja vsakodnevne aktivnosti, potrebne za življenje. Bolezni kopičenja železa v možganih so skupina nevrodegenerativnih bolezni, pri katerih se železo kopiči v bazalnih ganglijih in drugih delih možganov, kar povzroča motnje delovanja osrednega živčnega sistema. Pričujoča diplomska naloga temelji na pregledu obstoječe literature. Uporabili smo sekundarno raziskavo že obstoječih virov (metoda deskripcije, metoda kompilacije: povzemanje stališč, spoznanj in sklepov različnih avtorjev, metoda komparacije: primerjava fizioterapevtskih obravnav različnih študij ter metoda klasifikacije s podajanjem definicij). Prikazali smo 7 rezultatov pregleda literature za preučevanje prve hipoteze, ki trdi, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti, prav tako pa smo prikazali 5 rezultatov pregleda literature za drugo hipotezo, ki predpostavlja, da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo. Tako smo s pregledom literature ugotovili, da je po fizioterapevtski obravnavi oseba z nevrodegeneracijo asociirano s pantotenat kinazo zaradi večje samostojnosti bolj sposobna izvajati vsakodnevne aktivnosti ter da uporaba fizioterapevtskih pripomočkov dodatno prispeva k funkcionalnosti življena osebe z nevrodegeneracijo, asociirano s pantotenat kinazo. V diplomski nalogi smo prikazali, da je pomembna obravnava otroka z dedno nevrološko boleznijo kopičenja železa v možganih.
Ključne besede: rast in razvoj, delovanje možganov, NAPK, motorične sposobnosti, rehabilitacija in NAPK
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 1289; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,40 MB) |
64. |
65. |
66. |
67. Razvoj marketinga znamke CocktaAna Cajhen, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bosta obravnavana obstoj in razvoj blagovne znamke Cockta, ki proizvaja ikonično slovensko brezalkoholno pijačo. Poglobili se bomo v zgodovino blagovne znamke in spremembe njenih marketinških pristopov za povečanje popularnosti in tržnega deleža. Skozi leta obstoja se je Cockta prilagajala potrošniškim trendom in nadaljevala z marketinškimi aktivnostmi, ki so se osredotočale na povezovanje s potrošniki.
Skozi razvoj znamke in njenega pristopa k marketingu je Cockta posvečala največ pozornosti kakovosti in ohranjanju tradicionalnih vrednot blagovne znamke. Cockta je dokaz, da kombinacija inovativnosti in prilagodljivosti vodi do uspeha na še tako konkurenčnem trgu.
Ključne besede: Cockta, blagovne znamke, marketing, razvoj blagovne znamke, marketinške akcije
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2023; Ogledov: 1520; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,25 MB) |
68. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko deloEva Robida, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1512; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,48 MB) |
69. Trajnostni razvoj turizma doline SočeAnja Skočir, 2023, ni določena Opis: Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi.
V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji.
Ugotovitve kažejo, da je trajnostni turizem prepoznan kot edina možna oblika razvoja na destinaciji, da Dolina Soče v smeri trajnostnega razvoja postopa premišljeno in organizirano, da pa je destinacija v trajnostnem razvoju še na začetku. V letu 2019 je pristopila k nacionalni shemi – Zeleni shemi razvoja turizma, ki je nacionalni program in certifikacijska shema trajnostnega razvoja turizma, za katero je Slovenska turistična organizacija prejela številne mednarodne nagrade. Ob pristopu k shemi in z oblikovanjem nove Strategije razvoja in trženja turizma Doline Soče 2025+ v letu 2020 je destinacija še bolj premišljeno in strukturirano začrtala trajnostno pot naprej. Trajnostne usmeritve se zavedajo tako načrtovalci kot obiskovalci, ponudniki ter lokalno prebivalstvo, treba pa bo načrtovano slediti zastavljenim ciljem in delovati v smeri trajnostnega razvoja, ki je v dobro vsem deležnikom na destinaciji.
Ključne besede: trajnostni razvoj, destinacija Dolina Soče, trajnostni turizem, lokalno prebivalstvo, turistični deležniki
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2023; Ogledov: 2047; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,48 MB) |
70. Problematika zavržene hrane v povezavi s cilji trajnostnega razvojaMaja Rot, 2023, diplomsko delo Opis: Predstavili smo problematiko zavržene hrane, kako se jo predela, stranske učinke na okolje in finančne posledice zavržene hrane. Omenili smo nove priložnosti na področju podjetništva ter predstavili štiri cilje trajnostnega razvoja s poudarkom na tematiki zavržene hrane.
Cilj diplomskega dela je bil z metodo anketiranja potrditi ali ovreči hipoteze glede problematike zavržene hrane v Sloveniji. S pridobljenimi rezultati ne moremo potrditi, da je okolje, v katerem živimo, povezano s količino zavržene hrane, prav tako ne moremo potrditi, da višina dohodka vpliva na količino zavržene hrane. Pri zadnji hipotezi pa so naši rezultati pokazali, da starost posameznika ni povezana s količino zavržene hrane.
Ključne besede: Zavržena hrana, načrtovanje, podjetništvo, krožnost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2023; Ogledov: 1854; Prenosov: 47
Celotno besedilo (724,75 KB) |
