1. SAMOOSKRBA STAREJŠIH V LOKALNEM OKOLJUMateja Petan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Samooskrba se nanaša na zavesten trud pacientov za ohranitev oziroma izboljšanje lastnega zdravja in odločitve glede blaženja starostnih simptomov. Neprimerna samooskrba je namreč eden najpomembnejših dejavnikov za slabo prognozo bolezni in je neposredno povezana s slabšanjem pacientovega stanja. Namen raziskave je preučiti izkušnje zdravstvenih delavcev glede samooskrbe starejših v lokalnem okolju v Posavski statistični regiji.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink).
Rezultati: Med potrebami starostnika pri oskrbi v lokalni skupnosti so anketiranci kot najpomembnejšo izpostavili potrebo po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje (AS = 4,70, SD = 0,61), med vsakdanjimi storitvami pomoč pri prehranjevanju (AS = 4,71, SD = 0,52), med osnovnimi zdravstvenimi storitvami na primarni ravni nujno medicinsko pomoč (AS = 4,84, SD = 0,37), med specialističnimi zdravstvenimi storitvami pa preprečevanje oziroma lajšanje bolečin (AS = 4,80, SD = 0,40). Pri psiholoških storitvah na primarni ravni oskrbe starostnikov v lokalni skupnosti je najbolj izpostavljena čustvena podpora (AS = 4,65, SD = 0,54), kot najbolj potrebno znanje oziroma spretnosti pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti pa obvladovanje kroničnih bolezni (AS = 4,61, SD = 0,53).
Razprava: V raziskavi smo prikazali različne potrebe pri oskrbi starostnika v lokalni skupnosti, sodelujoči pa so najbolj poudarili potrebo starostnikov po pripadnosti, ki zajema ljubezen, empatijo in povezovanje, potrebo po varnosti, ki zajema načrtovanje in preprečevanje, ter biološke in psihosocialne potrebe, med katere spadajo mobilnost, počitek, vključevanje v aktivnosti, zdrava prehrana in udobje. Odgovori respondentov v raziskavi so pokazali, da so najpomembnejše storitve pri vsakdanjih dejavnostih starostnika v lokalni skupnosti pomoč pri prehranjevanju, umivanju, oblačenju, osebni higieni, prevozih in gospodinjstvu. Respondenti so izpostavili pomen osnovnih zdravstvenih storitev na primarni ravni, najbolj storitev nujne pomoči, pomoč pri varni uporabi zdravil ter redne zdravniške preglede. Pri specialističnih zdravstvenih storitvah so poudarili pomen pomoči pri preprečevanju in lajšanju bolečin, paliativni oskrbi ter rehabilitaciji oz. uporabi rehabilitacijskih pripomočkov. V povezavi s psihološkimi storitvami se je izkazala za najpomembnejšo pomoč pri čustveni podpori, povezovanju skupnosti, družine in uporabnikov ter skupnostni oskrbi – naboru storitev, ki starostnikom z ovirami omogočajo življenje v skupnosti ter druženje na domu, torej pogovor, branje časopisa, formalne in neformalne skupine ipd. Respondenti so v sklopu pomena znanja ter spretnosti pri oskrbi starostnika največkrat poudarili veščine za obvladovanje kroničnih bolezni, celostno obravnavo starostnikov, skrb za varnost v okolju (preprečevanje padcev, okužb, slabe prehranjenosti, zlorab in nasilja) ter za zdravje in zdravo prehrano.
Ključne besede: samooskrba, starostniki, potrebe, zlorabe, nasilje, Posavska statistična regija
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 310; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,58 MB) |
2. POSLOVNI NAČRT: FITNES CENTER V ZASAVSKI REGIJI – ZELENI POGLED INOVATIVEN PRISTOP K ZDRAVEMU ŽIVLJENJUNika Počeko, 2024, ni določena Opis: Obravnavana tema diplomskega dela bo izdelava poslovnega načrta za fitnes center v zasavski regiji. Fitnes center bo omogočil zdravo in razgibano življenje prebivalcem vseh generacij na tem območju. Cilj je ustanoviti inovativen fitnes center v naravnem okolju, ki bo pritegnil tudi starejše občane ter jim omogočil nova poznanstva in druženje skozi vadbo. Razvoj fitnes centra bo prispeval k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja prebivalcev zasavske regije.
Izvedli bomo tržno raziskavo za ugotovitev trenutnega stanja fitnes centrov in rekreacijskih možnosti v zasavski regiji. Poskušali bomo identificirati glavne konkurente in analizirati njihove prednosti ter slabosti. Prek analiziranih demografskih podatkov bomo določili glavne ciljne skupine.
Ključne besede: poslovni načrt, zdravo življenje, zasavska regija, fitnes center, rekreacija, narava
Objavljeno v ReVIS: 14.09.2024; Ogledov: 784; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. |
4. |
5. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1489; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,13 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Pomen znanja v podpornih službah izobraževalnih zavodov podravske regije : magistrska nalogaJasna Robnik, 2014, magistrsko delo Ključne besede: nepridobitna organizacija, podporne službe, management znanja, procesi managementa znanja, procesi, organizacijska kultura, Podravje, podravska regija
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1641; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,15 MB) |
