Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt za izgradnjo modela Karinka
Matjaž Komel, 2017

Opis: V diplomskem delu je predstavljen poslovni načrt za izgradnjo motela. Proučeval in analiziral sem ponudbo nastanitvenih zmogljivosti v Severno Primorski statistični regiji (Goriška), kjer bo stal motel. V Goriški statistični regiji je zaradi igralniškega turizma povečano število obiskovalcev in posledično nočitev. Veliki igralniški kompleksi v svoji verigi ponujajo tudi nastanitve, vendar sodijo v višji cenovni razred. Preučil sem ponudbo hotelskih verig v Goriški regiji in analiziral gradnjo motela za obdobje petih let, poleg tega pa tudi predstavil priložnosti, nevarnosti, prednosti in slabosti odprtja motela. Na podlagi proučitve sekundarnih virov, analize razpoložljivih podatkov, raziskovanja in poznavanja domačega kraja sem v diplomskem delu skušal dokazati in utemeljiti ter ugotoviti, ali potrebujemo tudi manjše hotele in motele srednje kategorije. Načrtovani projekt želim prijaviti na razpis Ministrstva za gospodarstvo. V poslovnem načrtu vsi kazalniki kažejo na to, da gre za rast podjetja, kar potrjuje pravilno odločitev o odprtju motela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Motel, goriška regija, poslovni načrt, turizem, nočitve, gosti
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 2891; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Vpliv regionalnih razlik v razvitosti Slovenije na uvedbo pokrajin
Alojzij Šink, 2016

Opis: V Sloveniji kot temelj lokalne samouprave delujejo občine. Večina slovenskih občin se ni izkazala pri reševanju problemov, ki zajemajo širši prostor od teritorija občine. Za urejanje skupnih zadev življenja državljanov, ki so pomembne za širši regionalni nivo,nimamo v Sloveniji druge stopnje lokalne samouprave. Že iz tega vidika je potrebna ustanovitev pokrajin. Z uvedbo pokrajin bi se odprla pot za proces decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti, ki ju obstoječa odsotnost vmesne ravni ne dopušča.Regionalizacija Slovenije je potrebna predvsem zaradi hitrejšega reševanja notranjih razvojnih problemov. Potreba po regionalizaciji izhaja tudi iz sprememb, do katerih je prišlo v obdobju po uveljavitvi lokalne samouprave; povečalo se je število občin, ki še vedno narašča, prišlo je do centralizacije njihovih pristojnosti in do poglabljanja razlik v stopnji gospodarske razvitosti posameznih območij v Sloveniji. Podatki regionalnega razvoja nam povedo, da obstoječi institucionalni okvir regionalne razvojne politike (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in 12 statističnih regij ne ustrezajo doseganju ciljev regionalnega razvoja, to je zmanjšanje regionalnih razlik in decentralizacija oblasti. Pokrajina je tisti subjekt, ki skrbi za razvoj območja oziroma dela države, ki ga povezujejo skupni ekonomski, geografski, demografski, socialni in drugi dejavniki, ki prebivalstvo poenotijo pri uresničevanju skupnih ciljev.Centralizacija države in odsotnost pokrajin nam pokaže, da država in majhne šibke občine ne opravljajo nalog pokrajin. Pokrajine bi v skladu z načelom subsidiarnosti bolje prepoznale in opravile naloge na svojem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvotirni upravni sistem, lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, pokrajina, regija
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 1939; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
4.
Mehanizmi odločanja v luči financiranja EU ter njenih razvojnih politik pri pridobivanju nepovratnih sredstev
Silvo Rep, 2016

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje preučil črpanje nepovratnih sredstev iz naslova strukturne politike v obdobju 2004-2006. Pri tem smo se osredotočil na strukturo politike v smislu razvojnih prioritet, ki so razvidne v EPD ter PD. Za primerjavo smo opisali tudi novosti reforme, ki je opredeljena s konvergenco ter posameznimi finančnimi inštrumenti. V nadaljevanju smo obdelali vlogo države s pripadajočo regulativno in nadzorno funkcijo. Pri tem smo upoštevali veljavne zakone ter podzakonske akte s tega področja na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije. V celoviti analizi učinkovitosti koriščenja nepovratnih sredstev R Slovenije v programskem obdobju 2004-2006 smo analizirali tudi izrabo sredstev pri novih članicah, ki so pristopile v EU kot polnopravne članice 1. maja 2004. Ob doseganju razvojnih ciljev v obdobju 2007-2013 smo obdelali Podravsko regijo ter jo analizirali v smislu pripravljenosti lokalnih skupnosti pri vključevanju v regionalno politiko in njene razvojne projekte. Pri tem smo analizirali uspešnost izvedenih prijav na pridobljenih in zaključenih projektih za preteklo obdobje z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali vsem 32 občinam Podravske regije. V nalogi smo se osredotočili na pritožbe glede zavrnjenih projektov v upravnem postopku in v upravnem sporu. V upravnem sporu smo statistično ovrednotili in analizirali podatke, ki smo jih prejeli od Upravnega sodišča, ter tožbe na Evropsko sodišče prve stopnje ter jih analizirali v odnosu na veljavno zakonodajo. Pri tem smo ugotovili, da imamo v R Sloveniji zakonsko in regulativno dobro pokrito področje financiranja posameznih projektov ter vzpostavljen sistem pritožbe in sodnega varstva. Na nacionalni ravni peša samo izrekanje pravnomočnih in dokončnih sodb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: strukturna politika, razvojni cilji, regija, Evropska Unija
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1547; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
6.
Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programe
Marina Pezdirc, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2019; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (4,83 MB)

7.
Uporaba programskih orodij v mikro, malih in srednje velikih podjetjih v novomeški regiji
Jaka Slobodnik, 2017

Opis: Dandanes se čedalje več podjetij na trgu sooča z izzivi, ki zahtevajo strokovno, hitro in natančno delovanje. Takšen način poslovanja je povezan z uporabo naprednejše tehnologije. S to tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, katera programska orodja uporabljajo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) v Novomeški regiji. Praktično vsako podjetje danes uporablja določeno programsko opremo, ki je aktualna od samega začetka delovanja le-tega, določena podjetja pa so bila prisiljena v zamenjavo in nadgradnjo programske opreme. V diplomski nalogi smo opisali naslednje vrste programskih orodij: orodja za urejanje in oblikovanje besedila, orodja za urejanje in oblikovanje preglednic, orodja za obdelavo bitnih slik, orodja za obdelavo vektorskih slik, orodja za zaščito računalnika in datotek, orodja za stiskanje datotek, orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek, orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki ter prilagojena programska orodja, med katere spada SAP. Programska orodja imajo v primeru uporabe veliko vlogo, saj so v pomoč podjetjem pri izvajanju opravil. Prav tako podjetjem in zaposlenim v posameznem podjetju olajšajo delo in omogočajo, da je le to bolje organizirano, hitreje opravljeno in načrtovano ter da se delegirane naloge hitreje opravijo. Na koncu diplomske naloge smo prikazali naše analizirane rezultate in podprli ali ovrgli hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: programska orodja, mikro podjetje, malo podjetje, veliko podjetje, novomeška regija, prilagojena programska orodja
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2015; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh