Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja : doktorska disertacija
Monika Kirbiš Rojs, 2023, doktorska disertacija

Opis: V preteklosti se je pokazalo, da imajo evropska sredstva izjemno pozitivno vlogo tudi pri premagovanju posledic kriz, kot je pandemija covida-19 in energetska kriza. Evropska komisija je na zadnjo krizo odreagirala hitro in z izdatno finančno pomočjo do leta 2029, ki je zaradi uvedbe novega mehanizma za okrevanje in odpornost za Slovenijo skoraj dvakrat višja, kot je bila v programskem obdobju 2014–2020. V doktorski disertaciji se osredotočamo na kohezijsko politiko kot najpomembnejšo politiko EU za spodbujanje večje solidarnosti in s tem zmanjševanja regionalnih razvojnih razlik ter na preučevanje problema zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja. Prikazali bomo dejavnike, ki povzročajo regionalne razlike, ter odziv politike nanje oziroma vlade kot izvršnega organa oblasti in hkrati kot najvišjega organa državne uprave. Preučili bomo instrumente EU, ki so na voljo državam članicam, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v EU. Na področju regionalnega razvoja v Sloveniji kljub znatnemu obsegu evropskih sredstev zaznavamo odsotnost sistemskih rešitev in ukrepov ali pa so ti zastareli. Zato bomo pristopili k oblikovanju optimalnega modela regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja. Preučili bomo procese, postopke in institucije oz. sisteme upravljanja, izvajanja in nadzora evropskih skladov v izbranih državah, še posebej v Avstriji in Estoniji, ter oblikovali predloge za optimizacijo slovenskega sistema. Podatke za raziskavo bomo zbrali s pomočjo pregleda literature, ankete in dela s fokusnimi skupinami.
Ključne besede: evropska sredstva, kohezija, regionalni razvoj, strateško načrtovanje, sistem upravljanja
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 644; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

2.
3.
4.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja : doktorska disertacija
Franci Žohar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1586; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Vloga javne uprave pri razvoju regij z vidika kadrov : doktorska disertacija
Robert Drobnič, 2017, doktorska disertacija

Ključne besede: javna uprava, kadri, regionalni razvoj, Slovenija, Evropska unija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 07.11.2017; Ogledov: 4034; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (7,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh