1. |
2. MOTNJE HRANJENJA KOT NAČIN ČUSTVENE REGULACIJESara Pipan, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko motenj hranjenja kot načina čustvene regulacije. Teoretični del smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo opredelili motnje hranjenja in podrobno opisali anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje, ortoreksijo in bigoreksijo. V drugem delu smo čustveno regulacijo opredelili in podrobno opisali opredelitev čustev, regulacijo čustev in strategije za spoprijemanje s čustvi. V tretjem delu smo razložili povezavo med čustveno regulacijo in prehranjevanjem, podrobno smo opisali simboliko hrane, pojem emocionalnega prehranjevanja ter proces učenja samoregulacije hranjenja in čustev v zgodnjih letih.
V drugem, empiričnem delu pričujočega magistrskega dela, smo predstavili kvalitativno raziskavo, katere glavni namen je bil raziskati povezanost med motnjami hranjenja oziroma simptomi, značilnimi za motnje hranjenja pri posameznikih, in čustveno regulacijo.
V raziskavo je bilo vključenih 10 udeležencev, pri čemer so bili vsi udeleženci ženskega spola. Podatke za raziskavo smo pridobivali z intervjuji, s katerimi smo raziskovali posameznikovo izkušnjo z motnjami hranjenja oziroma s simptomi, značilnimi za motnje hranjenja, odnos udeležencev do procesa prehranjevanja in odnos udeležencev do čustvenih stanj.
Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da so posamezniki pred nezmožnostjo regulacij čustev bežali v motnje hranjenja oziroma simptome, značilne za motnje hranjenja. Tako smo potrdili raziskovalno vprašanje, da udeleženci raziskave doživljajo motnje hranjenja kot način čustvene regulacije.
Ključne besede: motnje hranjenja, čustva, čustvena regulacija, samoregulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 1260; Prenosov: 79
 Celotno besedilo (929,60 KB) |
3. Aleksitimija in regulacija čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojkPolona Završnik, 2023, ni določena Opis: V magistrski nalogi raziskujemo izraženost aleksitimije in prisotnost težav z regulacijo čustev pri posameznicah obolelih za rakom dojk v primerjavi z zdravimi posameznicami. Psihologija človeka se v zadnjem času precej usmerja v raziskovanje povezanosti uma in telesa. Vedno več znanstveno podprtih dokazov je, da človekov um vpliva tudi na splošno stanje telesa in s tem tudi na pojav ali odsotnost bolezni. Bolezen, ki dandanes predstavlja glavni vzrok smrti po svetu, je rak. Pri posameznikih, ki imajo težave s prepoznavanjem in opisovanjem lastnih čustev, govorimo o izraženi višji stopnji aleksitimije, poleg tega imajo običajno taki posamezniki težave tudi z uravnavanjem čustev.
Ker čustva predstavljajo in vplivajo na precejšen del naše duševnosti in s tem tudi na naše telo, smo želeli v nalogi raziskati, ali obstaja povezava med višjo stopnjo aleksitimije in težavami s čustveno regulacijo pri posameznicah, ki so prebolele raka dojk. V ta namen smo uporabili dva anketna vprašalnika za merjenje aleksitimije in čustvene regulacije, rezultate smo statistično obdelali in interpretirali. Ugotovili smo, da se pri ženskah z višjo stopnjo aleksitimije pojavlja tudi več težav z regulacijo čustev. Pri posameznicah z izkušnjo raka dojk nismo potrdili višje stopnje aleksitimije v primerjavi s posameznicami brez te izkušnje. Med sodelujočimi ženskami se v rezultatih niso izkazale statistično pomembne razlike v težavah pri opisovanju in prepoznavanju čustev ter v prisotnosti navzven usmerjenega mišljenja, prav tako nismo potrdili razlik pri regulaciji negativnih oziroma pozitivnih čustev. Za prihodnje raziskave na tem področju bi bilo zagotovo dobro vključiti večji vzorec sodelujočih. Poleg vprašalnika bi bilo smiselno izvesti tudi polstrukturirane intervjuje, s katerimi bi dobili bolj poglobljen vpogled v posameznikovo dojemanje in razumevanje bolezni, ki jo doživlja.
Ključne besede: čustva, aleksitimija, regulacija čustev, rak dojk, vpliv čustev na telo
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2023; Ogledov: 1525; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. Čustvena regulacija in kakovost partnerskega odnosa : magistrska nalogaJaka Kovačič, 2022, magistrsko delo Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa.
Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije.
Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 1809; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. Pravo in umetna inteligenca : regulacija, revizija ter odgovornostMark Grossman, 2021, magistrsko delo Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 3490; Prenosov: 326
Celotno besedilo (1,00 MB) |
6. Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji : magistrska nalogaJaka Čokl, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja
teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko
terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter
njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje
krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu
(2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami,
osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi
obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti
elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo.
V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz
teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V
nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega
dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje
kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno
izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in
sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja.
Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže
reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih
fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali
njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju
izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa
metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1795; Prenosov: 197
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijo : magistrska nalogaTamara Makorič, 2013, magistrsko delo Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1858; Prenosov: 71
Celotno besedilo (728,35 KB) |
8. Profesionalnost poslovnega sekretarjaNataša Urbanija, 2020, diplomsko delo Opis: Poslovna sekretarka je v podjetju pomembna vez med vodstvom, zaposlenimi in zunanjimi strankami v organizaciji. Ima posredniško vlogo med vodstvom in zaposlenimi ter opravlja naloge, ki lajšajo delo ostalim strokovnim sodelavcem. Delo poslovne sekretarke je zahtevno, odgovorno, zelo dinamično, znati se mora ustrezno odzvati v nepredvidljivih okoliščinah, zato so elementi poklicne profesionalizacije smer poslovnega delovanja.
Vloga poslovne sekretarke je vse bolj pomembna, ker s svojim znanjem, z zmožnostmi in s sposobnostmi prispeva k skupnemu uspehu organizacije ter doseganju ciljev. Spremembe od vseh zaposlenih zahtevajo nenehno prilaganje, kar še posebno velja za poslovne sekretarke.
V zadnjih letih je veliko govora o profesionalnosti na delovnih mestih. Diplomsko delo bo obravnavalo profesionalnost, profesionalno vlogo poslovnih sekretarjev v organizaciji. Poklicno profesionalizacijo bomo v našem delu proučevali skozi naslednje elemente, in sicer poklicna identiteta, poklicna etika in poklicna regulacija (Pavlin 2014, str. 64). V tem kontekstu bomo profesionalizacijo opredelili »kot dinamično razmerje med praktičnim poklicnim znanjem na delovnem mestu in drugimi širšimi atributi poklicev« (Pavlin 2014, str. 8). Sam izraz »profesionalizacija« nakazuje, da naj bi šlo za »pozitiven« proces, postopno prehajanje iz neprofesionalnosti v vse večjo profesionalnost s stalnim izpopolnjevanjem in lastnim trudom.
V nalogi smo si zastavili dve hipotezi; ugotavljali profesionalnost poslovnih sekretarjev, ali sledijo poklicnemu razvoju ter se stalno izpopolnjujejo. Predpostavljali smo, da je profesionalnost poslovnih sekretarjev povezana z velikostjo podjetja.
Ključne besede: poslovni sekretar, profesionalnost, poklicna regulacija, poklicna identiteta, poslovno komuniciranje, poslovna etika
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2020; Ogledov: 3605; Prenosov: 232
Celotno besedilo (855,90 KB) |
9. |
10. Regulacija trga elektronskih komunikacij v EU : diplomsko deloBojan Plohl, 2012, diplomsko delo Ključne besede: regulacija, telekomunikacije, elektronske komunikacije, trg, Evropska Unija, konkurenčno pravo, digitalna agenda, uredbe, strategije
Objavljeno v ReVIS: 30.05.2019; Ogledov: 3099; Prenosov: 103
Celotno besedilo (475,52 KB) |
