1. Sistem sferičnega fotografiranja kot novost forenzične znanosti na področju ogledne dejavnosti : magistrsko deloVasja Škorjanc, 2024, magistrsko delo Opis: Ogled kraja kaznivega dejanja je prva oblika preiskovanja, ki nastopi takoj po zaznavi kaznivega dejanja in ima poleg spoznavne vrednosti tudi dokazno vrednost na sodišču. V magistrskem delu se bomo osredotočili predvsem na dokumentiranje ogleda, ki je zlasti z dokaznega vidika izjemno pomembno. Zaradi čim bolj točnega postopka dokumentiranja ogleda se bo v ogled kraja kaznivega dejanja vpeljalo sistem sferičnega fotografiranja, ki ne bo v pomoč le preiskovalcem, ampak tudi sodišču in vsem, ki ne bodo dejansko bili na samem kraju. Tovrstno dokumentiranje bi lahko v prihodnosti nadomestilo nekatera opravila preiskovalcev, kot je skiciranje kraja dejanja, katere natančnost in preglednost je zelo odvisna od izkušenosti preiskovalca. Sistem namreč omogoča izdelavo skice na podlagi zajema podatkov 3D laserskega skenerja. Prav tako bi lahko nadomestilo časovno zamudno izdelavo albuma fotografij. Sistem sferičnega fotografiranja je posebna navidezna resničnost prikazovanja kraja dejanja, ki se preiskuje. Virtualni sprehod skozi kraj dejanja se tako lahko opravi kadarkoli in kolikokrat je to potrebno, ne da bi se pri tem okoliščine spremenile. Preiskovanje in sodni postopki so lahko dolgotrajni vendar se lahko s takim načinom dokumentiranja kraja dejanja vedno znova in znova vrnemo ter sprehodimo čez dejanje, tudi po več letih.
Ključne besede: dokumentiranje ogleda, sferična fotografija, 3D kamera, rekonstrukcija
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 741; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,79 MB) |
2. Fizioterapevtska obravnava pacienta po rekonstrukciji sprednje križne veziNadin Zubović, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo dolgoročne funkcionalne kakovosti življenja pacientov in fizioterapevtski obravnavi po uspešno zaključeni rekonstrukciji sprednje križne vezi (v nadaljevanju: ACL). Cilj naloge je bil raziskati, kako učinkovita je rehabilitacija po rekonstrukciji ACL ter ali obstajajo razlike med spoloma v izidih rehabilitacije. Izpostavljeni sta bili dve osnovni hipotezi. Prva hipoteza je trdila, da fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Druga hipoteza pa je predvidevala, da je rehabilitacija po operaciji sprednje križne vezi bolj uspešna pri moških kot pri ženskah. Za diplomsko nalogo so bili analizirani rezultati desetih študij, pri čemer je bila kakovost literature ocenjena kot odlična. Rezultati raziskav so potrdili prvo hipotezo, saj je učinkovita fizioterapevtska obravnava pomembno vplivala na celovito okrevanje in visoko kakovost življenja po rekonstrukciji ACL. Poleg tega so raziskave pokazale, da so moški v nekaterih primerih dosegali boljše rezultate v rehabilitaciji v primerjavi z ženskami, kar je le delno potrdilo našo drugo hipotezo. Aktivno sodelovanje pacientov v rehabilitaciji je igralo ključno vlogo za dosego optimalnih rezultatov, ki so se kazali v izboljšani kakovosti življenja in sposobnosti za športne aktivnosti. Časovni okvir rehabilitacije je predstavljal izziv, vendar se je pokazalo, da pacienti v različnih časovnih obdobjih po operaciji dosegajo dobre rezultate. Kljub pozitivnim ugotovitvam so se pojavili izzivi, zlasti v povezavi s sočasnimi kirurškimi posegi, ki lahko negativno vplivajo na kakovost življenja več kot 10 let po rekonstrukciji ACL. Razmišljanje o integraciji sodobnih tehnologij v rehabilitacijske programe se kaže kot potencialno orodje za optimizacijo procesa okrevanja. Sklepi raziskave poudarjajo ključno vlogo fizioterapevtske obravnave pri izboljšanju funkcionalnosti po rekonstrukciji ACL. Razlike med spoloma zahtevajo prilagojene rehabilitacijske pristope, medtem ko individualiziran pristop ostaja ključen za obvladovanje izzivov in izboljšanje dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: Funkcionalna kakovost življenja, sprednja križna vez, rekonstrukcija in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 1367; Prenosov: 69
Celotno besedilo (618,55 KB) |
3. UČINKOVITOST ŽIVČNO-MIŠIČNE ELEKTRIČNE STIMULACIJE NA ZMOGLJIVOST KVADRICEPSA PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIŽan Antonio Gantar, 2023, diplomsko delo Opis: Sprednja križna vez (v nadaljevanju: ACL) je eden izmed štirih ključnih ligamentov, ki zagotavlja pasivno stabilnost kolenskega sklepa. Poškodba ACL je ena izmed najpogostejših poškodb kolena tako v primeru splošne populacije kot med športniki, za katero je značilna dolga rehabilitacija. Najpogosteje nastane kot posledica preobremenitve v primeru vsakodnevnih ali športnih aktivnosti, kot so prisilni zasuk, padec ali udarec v koleno. Posameznik ob pretrganju ACL zasliši ali občuti pok, kasneje se pojavi oteklina, bolečina in omejena gibljivost kolena. Moč kvadricepsa se lahko v takem primeru močno zmanjša, postopoma pa se pojavi tudi izguba mišične mase. Obvezna je postavitev diagnoze, s katero ugotovimo, ali bo potrebno samo konzervativno zdravljenje ali operativna rekonstrukcija ACL. V primeru rekonstrukcije ACL je pomembna predoperativna rehabilitacija, po operaciji pa postoperativna rehabilitacija, ki traja do 24 tednov po operaciji. V prvih tednih skrbimo za zmanjševanje bolečine in za aktivacijo mišic, kasneje pa s ciljanimi vajami obremenimo in poskrbimo za izboljšanje gibalnih vzorcev, mišično asimetrijo, pridobivanje mišične moči ter povrnitev zmogljivosti kvadricepsa. Z uporabo živčno-mišične električne stimulacije (v nadaljevanju: NMES) pri rehabilitaciji po rekonstrukciji ACL pripomoremo k bistveno hitrejši krepitvi mišic, povečanju mišične mase in preprečevanju mišične atrofije. NMES naj bi v obdobju imobilizacije prav tako pomagala pri hitrejšem povečanju moči in zmogljivosti kvadricepsa. Raziskovalne študije se v zadnjem času pogosto ukvarjajo z obravnavo rehabilitacije na podlagi načrtovanega programa po rekonstrukciji ACL. Prav tako jih zanima učinkovitost in souporaba NMES pri povečanju moči kvadricepsa ter hitrejšem ponovnem obsegu gibanja in vrnitvi k aktivnostim. Rezultati so pokazali, da ima zdravljenje z NMES kot dodatna podpora pri rehabilitaciji v prvih 4 tednih po operaciji bistveno boljše rezultate pri aktivaciji, moči in zmanjšanju atrofije mišic. Glavni cilj rehabilitacije po rekonstrukciji ACL je povrnitev gibanja na prejšnjo raven. Uporaba kombinacije vadbe in NMES je pokazala večje izboljšanje moči in zmogljivost kvadricepsa. Posledično tudi funkcionalnost gibanja v prvih 4 tednih po operaciji, kar kaže na kakovostno rešitev v primeru učinkovite rekonstrukcije ACL.
Ključne besede: rekonstrukcija ACL, živčno-mišična električna stimulacija, kvadriceps, klinične raziskave
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 1457; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. |
5. |
6. |
