1. Odnosi med Kitajsko in Tajvanom : ali bo Kitajska z vojaško silo zavzela Tajvan?Tian Xia, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira kompleksne in večplastne odnose med Ljudsko republiko Kitajsko (LRK) in Tajvanom z osrednjim raziskovalnim vprašanjem: Ali bo Kitajska z vojaško silo zavzela Tajvan? Delo sistematično preučuje zgodovinski razvoj tajvanskega vprašanja, vključno z opredelitvijo političnih, gospodarskih, kulturnih in diplomatskih povezav med obema stranema ter njuno interpretacijo mednarodnih resolucij, predvsem Resolucije 2758 Generalne skupščine OZN. Raziskava se osredotoča tudi na stališča Kitajske, Tajvana in zahodnih držav, kot so ZDA, Avstralija in Evropska unija, ter na notranja politična razhajanja in družbene dinamike v tajvanski družbi. Posebej je izpostavljena tudi vloga mednarodnega prava in vprašanje legitimnosti suverenosti, ki pomembno oblikuje različne narative vpletenih akterjev. Ugotovitve kažejo, da LRK v skladu s politiko ene Kitajske meni, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, pri čemer poudarja miroljubno združitev, vendar ne izključuje uporabe sile. Tajvan medtem vse bolj krepi svojo de facto neodvisnost, utrjuje demokratično identiteto in računa na podporo zahodnih sil. Analiza kaže, da se vojaška možnost združitve sicer dolgoročno ohranja kot strateški cilj LRK, vendar pa so verjetnosti za neposreden oborožen spopad v bližnji prihodnosti relativno majhne zaradi globalne geostrateške prepletenosti in ekonomske soodvisnosti ter posledic morebitne destabilizacije mednarodnega sistema.
Ključne besede: Kitajska, Tajvan, politika ene Kitajske, Resolucija 2758, Komunistična partija Kitajske, Guomindang, status quo, tajvansko vprašanje, zahodne sile
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 300; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, ni določena Opis: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Ključne besede: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 1580; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. |
4. Državno-pravna zgodovina Kosova : diplomsko deloNevenka Lučić Stanimirović, 2012, diplomsko delo Ključne besede: Pravna zgodovina, samostojnost države, država Kosovo, Srbi, Albanci, Iliri, Južni Slovani, ZRJ, OZN, Resolucija 1244
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2019; Ogledov: 3992; Prenosov: 137
Celotno besedilo (634,95 KB) |
