Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj otrokove samopodobe v stiku s konjem
Goranka Jović, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samopodoba vključenih otrok, konji, stik s konjem in z otrokom, odnos do konj
Objavljeno: 20.03.2020; Ogledov: 900; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

2.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih
Tjaša Peršič, 2015

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih
Tanja Gregorin, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo vzgojnih stilov staršev v povezavi s samopodobo mladostnikov. Teoretični del vsebuje teorije in raziskave družine, različnih vzgojnih stilov, obdobje mladostništva, samopodobe mladostnikov na različnih področij kot so družinska, čustvena, medosebna, akademska, telesna in splošna samopodoba, ter povezave same vzgoje z razvojem samopodobe. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med 111 anketiranci. Ugotovili smo, da je vzgoja staršev povezana z razvojem posameznikove samopodobe. Pokazalo se je, da vzgojni stili vplivajo na različna področja samopodobe, največji vpliv pa se je pokazal ravno pri družinski samopodobi, torej, kako otroci vidijo svojo družino ter svojo vlogo v njej ter kako si sami predstavljajo svojo bodočo družino. Zato je poudarjena pomembnost primernega izbora vzgojnega stila staršev, saj ta vpliva na samopodobo mladostnikov ter njihovo mnenje o samem sebi. V obdobju mladostništva pa je zelo pomembno, kakšna je posameznikova samopodoba, saj se mladostniki v tem obdobju veliko srečujejo z odnosi z osebami istega ter nasprotnega spola, začnejo se telesno razvijati in spreminjati, prav tako pa se tudi začnejo odločati, s čim se želijo v življenju ukvarjati in posledično izbirajo oziroma usmerijo svoj študij ter začnejo iskati primernega partnerja, s katerim si bodo v prihodnosti ustvarili svojo družino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, mladostniki, vzgoja, vzgojni stili, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Analiza osebnostnih značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov
Lucija Pust, 2018

Opis: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma. Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad 2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra, inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 302; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov
Ana David, 2017

Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči potreben ostane brez tovrstne podpore. V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja, njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa. Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati, da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok in mladostnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 353; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

6.
Korelacija med bulimijo in depresijo
Ksenija Jovanović, 2015

Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi simptome depresije. V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije. V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate, večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med bulimijo in depresijo. In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo hkrati tudi depresivna?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 315; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (498,02 KB)

7.
Strah pred javnim nastopanjem
Sonja Benčina, 2014

Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 412; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (601,30 KB)

8.
Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe
Siena Krušič, 2021

Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo. Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša. V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe. V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi
Anja Rupnik, 2021

Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje. Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 57; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh