1. MLADOSTNIKOVO DOŽIVLJANJE LOČITVE ALI RAZVEZE STARŠEV OB PODPORI PODPORNE SKUPINEAnja Furlan, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje doživljanja ločitve ali razveze staršev pri mladostnikih ob podpori podporne skupine. Raziskava obravnava razsežnosti in kompleksnost družinske dinamike, še posebej v kontekstu čustvenega, kognitivnega in socialnega odziva mladostnikov na ločitev staršev.
V teoretičnem delu naloge smo pregledali literaturo, ki obravnava vplive ločitve na mladostnike, vključno z njihovimi čustvenimi, kognitivnimi in socialnimi odzivi, ter pregledali vlogo strokovne podpore, ki jo lahko mladostniki prejmejo bodisi od vrstniških skupin, šole ali podpornih skupin za samopomoč. Poseben poudarek je bil namenjen teoretičnim vidikom ločitve v okviru družinske dinamike.
Naša raziskava se je osredotočila na raziskovanje razlik v čustvenem, psihološkem in socialnem doživljanju ločitve ali razveze staršev med mladostniki, katerih starši so bili vključeni v podporne skupine za ločene ali razvezane starše, ter tistimi, katerih starši niso bili vključeni v te skupine, s ciljem ugotoviti, kako ta podpora vpliva na njihovo psihološko stanje, prilagoditev in socialno vključenost v obdobju ločitve ali razveze.
Glavni rezultati raziskave so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bili vključeni v podporne skupine, ločitev doživljali bolj pozitivno. Poročali so o boljšem razumevanju svojih čustev, večji stabilnosti in sposobnosti za konstruktivno reševanje konfliktov. Teme, kot so občutek varnosti, podpora in razumevanje, podpirajo trditev o njihovi večji čustveni stabilnosti. Mladostniki, katerih starši niso bili vključeni v podporne skupine, so pogosteje doživljali negotovost, strah pred prihodnostjo, dvome o sebi in občutke krivde. Zaključki raziskave poudarjajo pomen starševske podpore med ločitvijo ter njen vpliv na čustveno in socialno prilagajanje mladostnikov. Ti izsledki lahko prispevajo k razvoju učinkovitejših pristopov za podporo mladostnikom v tej ranljivi fazi.
Ključne besede: Doživljanje mladostnika, ločitev, čustveno doživljanje, kognitivno doživljanje, socialno doživljanje, doživljanje prejemanja medvrstniške pomoči in šolske podpore, skupine za samopomoč.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 1078; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeEva Manfreda, 2017, magistrsko delo Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje.
Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni
ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno,
zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč
strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in
pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in
neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so:
obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije,
panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje
posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če
sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal.
Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve,
preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih
interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti
doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano
razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično
obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo
anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja,
so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2064; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Samopomoč kot del popularne kulture : magistrska nalogaAnja Furman, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga študijskega programa druge stopnje zavzema polja samopomoči in branja priročnikov za samopomoč med Slovenci, ki je v veliki meri še neraziskano področje. V teoretičnem delu naloge raziskujemo družbeno in zgodovinsko ozadje, ki je pripomoglo k razvoju polja samopomoči in priročnikov za samopomoč. Prav tako nas zanima, kaj je pripomoglo k današnjemu uspehu tovrstne literature v svetu (predvsem v Združenih državah Amerike) in kdo so največji kritiki preučevanega žanra. Naš namen je preučiti stanje na tem področju v Sloveniji. V empiričnem delu naloge raziskujemo, ali Slovenci poznamo in beremo priročnike za samopomoč, kdo so tipični bralci, zakaj se posameznik odloči za branje in kakšne so posledice/ugotovitve branja tovrstne literature. Rezultati kažejo, da so Slovenci seznanjeni s priročniki in jih (občasno ali redno) tudi prebirajo. Največji del anketirancev se s priročniki seznani preko medijev, največ anketirank pa žanr namerno išče. V največji meri priročnike izbirajo glede na področje, ki jih zanima, avtorja ali po priporočilih prijateljev in znancev. Bralci priročnike uporabljajo za osebno rast, čeprav po njih pogosteje posežejo ob določenih težavah. Raziskava kaže, da intervjuvanci nimajo posebnih tehnik branja, v večini prebirajo priročnike v celoti, od začetka do konca, pomembne informacije pa si podčrtajo ali izpišejo. Slovenci so prav tako selektivni bralci, saj priročnikov ne sprejemajo v celoti, ampak uporabijo le nasvete, ki se jim zdijo uporabni in v praksi izvedljivi. Skoraj vsi bralci so nasvete iz priročnika v preteklosti že prenesli iz teorije v prakso in bili (po njihovi oceni) pri tem uspešni. Slovenci priročnike ocenjujejo kot vir pozitivnih sprememb v njihovem življenju. Zraven priročnikov uporabljajo tudi druge oblike samopomoči, v največji meri jogo in meditacijo, raziskava pa kaže, da se po pomoč obračajo tudi na strokovno usposobljeno osebje.
Ključne besede: samopomoč, priročniki, motivi za branje, tehnike branja, učinki branja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1704; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,55 MB) |
