1. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientih po dislokaciji glenohumeralnega sklepaPatricija Fabčič Flis, 2025, diplomsko delo Opis: Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS.
V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS.
Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS.
Ključne besede: glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 385; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (553,67 KB) |
2. USPEŠNOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PACIENTA S KALCINIRAJOČIM TENDINITISOM RAMENSKEGA OBROČAŽak Herendič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Kalcinirajoči tendinitis ramenskega sklepa je pogost vzrok netravmatske bolečine v rami, za katerega so značilni kalcijevi depoziti v tetivah rotatorne manšete. Diagnostika temelji na rentgenskih in ultrazvočnih preiskavah, zdravljenje pa vključuje fizioterapijo, terapijo z udarnimi valovi, protivnetna zdravila in po potrebi operativno odstranitev kalcinatov. Namen diplomske naloge je predstaviti kalcinirajoči tendinitis ramenskega obroča z vidika anatomije, biomehanike, etiologije, patogeneze in fizioterapevtske obravnave. Metode: Sistematični pregled literature o uspešnosti fizioterapevtske obravnave pacienta s kalcinirajočim tendinitisom ramenskega obroča s pomočjo elektronskih baz podatkov ScienceDirect, PubMed, PEDro in Google Scholar. Rezultati: Na podlagi raziskav so se kot najučinkovitejše metode pokazale terapija z udarnimi globinskimi valovi, kombinacija udarnih globinskih valov in kineziotapinga, ter elektroakupunktura kot dopolnitev nesteroidnih protivnetnih zdravil. Tudi kombinacija ultrazvoka in terapevtskih vaj se je izkazala kot učinkovita. Uporabnost: Diplomska naloga omogoča boljše razumevanje učinkovitosti različnih terapij pri zdravljenju kalcinirajočega tendinitisa ramenskega obroča ter podpira izbiro kombiniranih tehnik za dolgoročne rezultate, s čimer prispeva k optimizaciji fizioterapevtskih protokolov. Prav tako nudi smernice za prihodnje raziskave in poudarja cenovno dostopne terapije za ambulante z omejenimi sredstvi. Omejitve: V znanstveni in strokovni literaturi je zaznati majhno število visokokakovostnih študij z majhni vzorci preiskovancev v posameznih študijah. Ključne besede: učinkovitost, fizioterapija, kalcinacija, tendinitis, ramenski sklep.
Ključne besede: učinkovitost, fizioterapija, kalcinacija, tendinitis, ramenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 328; Prenosov: 9
Celotno besedilo (662,23 KB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA PRI POŠKODBI RAMEAnja Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri poškodbi rame vključuje celostno obravnavo pacienta, kjer je medicinska sestra osredotočena na zmanjševanje bolečine, obnovo gibljivosti in preprečevanje zapletov. Pri svojem delu se srečuje s številnimi negovalnimi problemi, ki jih s svojo strokovnostjo in znanjem med celotno obravnavo uspešno rešuje. Cilj obravnave je pospešiti pacientovo okrevanje in zmanjšati odvisnost pacienta od tuje pomoči. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pri poškodbi rame.
Metode dela: V raziskavi, ki je bila izvedena junija 2024, smo uporabili kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Izbran je bil namenski vzorec, s tehniko intervjuja smo intervjuvali šest medicinskih sester, ki vsakodnevno obravnavajo paciente s poškodbo rame.
Rezultati: Vse intervjuvanke so navedle, da ima medicinska sestra veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Posebnosti zdravstvene nege pacienta s poškodbo rame so psihična in fizična priprava pacienta na operativni poseg, pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, ocenjevanje in lajšanje bolečine ter pacientu razumljiva komunikacija. Večina intervjuvank meni, da mora biti medicinska sestra pozorna tudi na morebitne zaplete kot je vnetje rane po operaciji.
Razprava: Iz analize odgovorov smo ugotovili, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, psihični in fizični pripravi pacienta na operativni poseg in pri obravnavi ter preprečevanju bolečine po operaciji. Zdravstvena nega je zapleteno področje, načrtovana je individualno in celostno, v ospredje postavlja pacienta, medicinska sestra pa je ključna pri prispevanju k izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta s poškodbo rame.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 625; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. ANATOMIJA RAMESKEGA SKLEPA IN POGOSTE POŠKODBEJasmina Adrović, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Zaradi nesorazmernosti sklepnih teles in številnih sklepnih ovojnic je tudi razmeroma nestabilen in zato dovzeten za poškodbe. Klinična diagnoza poškodb ramen temelji na anamnestičnih podatkih, kliničnem pregledu in radiološki obdelavi. Zdravljenje vključuje počitek in fizikalno terapijo, lokalno aplikacijo protivnetnih zdravil in/ali kirurško zdravljenje. Naloge medicinske sestre pri poškodbah ramen zajemajo predvsem dokumentiranje zdravstvene zgodovine in osredotočenost na fizične preglede. Strokovne ocene medicinskih sester so temelj za potrebno zdravljenje, vodenje primera in vrnitev pacienta v normalno življenje. Zdravstvena nega je osredotočena na preventivo, izobraževanje ter obvladovanje oziroma odpravljanje nevarnosti.
Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Literaturo smo zbirali po bibliografskih bazah COBISS, CINAHL, PubMed in Google Scholar (Google učenjak). Analizirali smo 16 slovenskih in angleških virov iz obdobja 2013–2023.
Rezultati: Namen raziskave je s pomočjo literature, objavljene v obdobju od 2013 do 2023, preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poškodbo (bolečino) ramenskega sklepa, pri čemer je obravnavana vloga diplomirane medicinske sestre pred in med operativnim posegom ter med rehabilitacijo. Ugotovljeno je bilo, so naloge zdravstvene nege pri poškodbah ramen ustrezna anamnestična obdelava, pregled in ukrepanje. Uspeh zdravstvene nege je v veliki meri odvisen od tega, kako dobro člani zdravstvenega tima sodelujejo med seboj in s pacienti.
Razprava: Glavna naloga zdravstvenega tima je sposobnost reševanja pacientovega problema, ki je lahko medicinski, psihološki ali sociološki. Hitro in uspešno reševanje problema terja kompleksen, strokoven, kritičen in objektiven pristop. Tako pridobljene rešitve zagotavljajo, da tim živi in deluje v obliki, ki daje optimalne rezultate.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, poškodbe ramen, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 888; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. PRIPOROČILA IN OMEJITVE REHABILITACIJE KOLENSKEGA SKLEPA Z OKLUZIJSKO TERAPIJOTom Zorec, 2023, magistrsko delo Opis: Okluzijska terapija postaja vse pomembnejši del ortopedske rehabilitacije, saj obeta fizične izboljšave mišic in pospeševanje okrevanja okončin po poškodbah in ortopedskih operacijah. Okluzijska terapija je povezana s funkcionalnimi, fizioloških in celičnimi funkcijami, ki imajo vpliv na mišice, podobno kot pri treningu moči proti uporu s težkimi obremenitvami. Ugotovili so, da kombinacija okluzijske terapije in treninga moči proti uporu z nizkimi obremenitvami omogoča večje ali enake učinke kot trening s težkimi obremenitvami. Možnost treniranja z nizkimi obremenitvami dovoljuje izvajanje rehabilitacijskega protokola skoraj vsakemu posamezniku. Govorimo o obremenitvah, ki predstavljajo 30 procentov enega maksimalnega dviga, ki ga premore posameznik. S takšno obremenitvijo kasneje izvajamo vadbeni protokol s 3. serijami po 15 ponovitev in zadnjo serijo s 30. ponovitvami ali celo do mišične odpovedi. Vadbeni protokol lahko zajema samo eno vajo ali je sestavljen iz več njih. Protokole uresničujemo z vajami v zaprti kinetični verigi na trenažerjih, kjer lahko zelo preprosto nadziramo velikosti obremenitve. Treniranje v varnem območju daje pacientom občutek zaupanja in dodatno motivacijo, saj rehabilitacija poteka bolj tekoče in brez neprijetnih zapletov. Prav tako se terapevt lažje osredotoča na pravilnost izvajanja vadbenega protokola in mu omogoča hitrejše napredovanje na kompleksnejše vaje v odprti kinetični verigi. Pogost primer, s katerim se srečamo v času rehabilitacije, je prekomerna bolečina in prisotnost otekline, kar podaljša potek in hitrost rehabilitacije. Z dodano okluzijsko terapijo dosežemo izboljšanje stanja. Učinki so opazni hitro in ponekod so jih zabeležili že po eni sami intervenciji. Za doseganje optimalnih rezultatov se priporoča trajanje rehabilitacijskega protokola med 6 in 8 tedni, z 2 krat tedensko intervencijo. Tak način treniranja dovoljuje, da ima telo zadosten čas za regeneracijo in večji izkoristek terapije za doseganje mišične hipertrofije. Največje razlike smo opazili pri starejših pacientih in v zgodnji rehabilitaciji, ko je bil trening proti uporu s težkimi obremenitvami neizvedljiv. Ugodne učinke terapije z okluzijsko terapijo smo opazili tudi pri zelo treniranih športnikih v primerjavi s tradicionalno rehabilitacijo. Točen mehanizem delovanja okluzijske terapije še ni popolnoma raziskan. Potrebe po individualizaciji programa vsakemu posamezniku niso jasno zastavljene v rehabilitacijskem protokolu, zapisane so samo smernice obremenitve, število ponovitev in trajanje protokola. Kljub temu je okluzijska terapija metoda, uporabna za širok spekter poškodb in po operacijah spodnjih okončin. Marsikdo se je spraševal po varnostnih pogojih in preventivnih ukrepih te metode. Varnost je zagotovljena z uporabo Dopplerjevega ultrazvoka, ki je v novejših aparaturah za ustvarjanje okluzijske terapije prisoten in konstantno spremlja arterijski pritisk, saj s pomočjo tega nadzoruje in spreminja velikost okluzijskega pritiska. Z implementacijo okluzijske terapije v fizioterapevtske obravnave, bi lahko dosegali hitrejše rezultate rehabilitacije in s tem hitrejšo vrnitev v aktiven vsakdan. Z odkrivanjem novih metod terapije in izpopolnjevanjem obstoječih rehabilitacijskih praks, razvijamo fizioterapevtsko stroko in omogočamo novim generacijam večje razumevanje procesov rehabilitacije in jim ponujamo nova orodja za celostno obravnavanje pacientov.
Ključne besede: Okluzijska terapija, rehabilitacija, kolenski sklep
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2024; Ogledov: 930; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ARTRITISOMMelisa Čerpnjak, 2024, diplomsko delo Opis: Artritis je vnetje sklepov, ki se najpogosteje kaže z bolečino in otekanjem obolelega dela sklepa. Vnetno obolenje prizadene paciente vseh vrst starosti, a je najbolj vidno pri starejši populaciji. Je eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetu. Prizadene lahko enega ali več sklepov hkrati. Ločimo več kot sto različnih oblik artritisov z različnimi vzroki, ki zahtevajo tudi različne terapevtske pristope.
Ključne besede: artritis, medicinska sestra, vnetje sklepov, bolečina, obolel sklep.
Objavljeno v ReVIS: 12.04.2024; Ogledov: 1279; Prenosov: 63
Celotno besedilo (836,45 KB) |
7. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTA PO OPERACIJI ROTATORNE MANŠETEJan Justin, 2023, diplomsko delo Opis: Poškodba rotatorne manšete (v nadaljevanju: RM) je glavni razlog za bolečino in disfunkcijo v rami. Najpogosteje se pojavi v dominantni roki. Lahko se pojavi pri ponavljajočih se gibih nad glavo v športih, kot so plavanje, tenis, dvigovanje uteži, ali pri poklicih, ki so nagnjeni ponavljajočim se gibom, kot sta pleskanje in gradbeništvo. S starostjo pogostost poškodbe RM narašča. Simptomi so bolečina, izguba moči in omejitev gibljivosti. Težavno postane opravljanje vsakodnevnih opravil. Diagnozo postavimo z natančno anamnezo, ki ji sledi klinični pregled s testi, s katerimi lahko odkrijemo, katera izmed mišic RM je poškodovana. Diagnozo potrdimo z magnetno resonanco, ki je najnatančnejša preiskava za odkrivanje ruptur rotatorne manšete. Pokaže nam tudi debelino in velikost rupture. Zdravljenje ruptur RM je konzervativno ali operativno. Za zdravljenje ruptur RM se uporabljajo tri operativne tehnike, in sicer odprta, minimalno invazivna in artroskopska. Izbira operativne tehnike je odvisna od izkušenosti kirurga z določeno tehniko, velikosti rupture, kakovosti tkiva in bolnikovih potreb. Po operaciji potrebuje pacient natančno določeno in strokovno vodeno rehabilitacijo, ki traja več mesecev. Z analizo člankov smo ugotovili, da takojšna mobilizacija po operaciji ne da boljših končnih rezultatov rehabilitacije, temveč le boljše vmesne rezultate obsega gibljivosti pri poteku rehabilitacije. Prve tedne po operaciji se priporoča imobilizacija, šele po četrtem tednu se začne pasivna mobilizacija. Po sedmem tednu začnemo tudi aktivno mobilizacijo in pridobivanje mišične moči. Celotna rehabilitacija traja od šest do devet mesecev.
Ključne besede: rotatorna manšeta, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2023; Ogledov: 1974; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. Kazalniki kakovosti v zdravstvu v povezavi s Sklepom o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev : študija primeraAndreja Perko, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 1764; Prenosov: 109
Celotno besedilo (750,59 KB) |
9. |
10. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacienta z utesnitvenim sindromom ramenskega sklepaTaja Kobilca, 2022, diplomsko delo Opis: Bolečina v rami je ena izmed najpogostejših težav mišično-skeletnega sistema. Mednje spada tudi utesnitveni sindrom, ki predstavlja tretjino vseh bolečin v rami. Vzrokov za njegov nastanek je več. Najpogostejši razlog za bolečino in utesnitev ramenskega sklepa je tetiva mišice supraspinatus, ki poteka pod korakoakromialnim lokom. Zaradi zmanjšanja subakromialnega prostora pride do trenja. Za pojav utesnitve so bolj dovzetni atleti, ki se ukvarjajo s športom nad glavo, kot so košarka, rokomet, odbojka, plavanje, in posamezniki, katerih delo zahteva veliko aktivnosti nad glavo. Značilni simptomi utesnitvenega sindroma so bolečina pri gibih nad višino glave, bolečina pri ležanju na prizadeti strani in bolečinski lok. Bolečinski lok se pojavi med 60 in 120 stopinjami abdukcije. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo specialnih testov in anamneze. Za potrditev diagnoze se uporabi slikovna diagnostika. Zdravljenje se začne z zmanjševanjem bolečine, nadaljuje pridobivanje obsega gibljivosti in konča s povrnitvijo mišične moči, ki je usmerjena predvsem v mišično ravnovesje. Poznamo konzervativni in operativni način zdravljenja. Med konzervativne metode zdravljenja spadajo kinezioterapija, elektroterapija, manualna terapija, kineziotaping, akupunktura, injekcije kortizona ter nesteroidna proti vnetna zdravila. Pri analizi člankov smo ugotovili, da je kinezioterapija najpogostejša metoda zdravljenja, zato lahko rečemo, da je tudi najučinkovitejša. Zelo pogosta kombinacija zdravljenja utesnitvenega sindroma je kinezioterapija z manualno terapijo, ki prikazuje pozitivne učinke zdravljenja. Kinezioterapiji, ki predstavlja vitalni del rehabilitacije, se dodajata tudi elektroterapija in aplikacija kinezioloških trakov. Za takojšnje zmanjšanje bolečine se uporabljajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila in injekcije kortikosteroidov. Izbiro fizioterapevtskih metod je treba prilagoditi posamezniku, njegovim vzrokom za pojav utesnitve in znanju fizioterapevta. Sestava fizioterapevtske obravnave je odvisna od strokovnega znanja, opreme in pripomočkov, ki jih ima fizioterapevt na razpolago. V primeru neučinkovitega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, ramenski sklep, rehabilitacija, fizioterapija, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2022; Ogledov: 2738; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,15 MB) |
