1. POGLED ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE NA SKUPNOSTO SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJEAmra Pehlić, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Razvoj skupnostne skrbi za duševno zdravje se je z uvedbo centrov za duševno zdravje še okrepil. Namen raziskave je bil raziskati pogled študentov zdravstvene nege na skupnostno skrb za duševno zdravje. Cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje študentov zdravstvene nege o skupnostni skrbi za duševno zdravje, raziskati izkušnje študentov zdravstvene nege na področju skupnostne skrbi za duševno zdravje, ugotoviti pripravljenost študentov zdravstvene nege za delo v okviru skupnostne skrbi za duševno zdravje in opredeliti, kako bi študenti zdravstvene nege izboljšali skupnostno skrb za duševno zdravje.
Metoda: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bilo intervjuvanje. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov: Cobiss, PubMed, MEDLINE). Raziskava se je izvajala v okviru projekta CRP 2023: V3-2311: Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. V intervjuvanje je bilo vključenih 6 študentov. Vzorčenje je bilo priložnostno namensko.
Rezultati: Intervjuvanci navajajo prednosti skupnostne skrbi in predlagajo različne izboljšave za skupnostno skrb za duševno zdravje. Poudarjajo potrebo po namenjanju večje pozornosti tej temi že med študijem. Prav tako menijo, da bi izboljšanje delovnih pogojev pripomoglo k večjemu interesu za delo na tem področju. Pomembno vlogo pripisujejo tudi boljši dostopnosti storitev in večji ozaveščenosti o duševnem zdravju.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo študenti zdravstvene nege v Sloveniji različne poglede na pomembnost skupnostne skrbi za duševno zdravje in svojo vlogo na tem področju. Študenti so izpostavili potrebo po večji vključenosti vsebin duševnega zdravja v izobraževalne programe.
Ključne besede: Skupnostna skrb, duševno zdravje, pogled študentov zdravstvene nege.
Objavljeno v ReVIS: 27.02.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOVdr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, ni določena Opis: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Ključne besede: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1181; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. |
4. Dobro počutje zaposlenih v organizacijah v Sloveniji : diplomska nalogaKaja Bobič, 2021, diplomsko delo Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, skrb za zdravje, ravnovesje, preprečevanje stresa, delovni pogoji, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 3074; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. |
6. Skrb za zdravje in varnost pri delu pri gradnji stanovanjske hiše : diplomsko deloDarko Raljić, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izbrano tematiko skrbi za varno in zdravo delo delavcev na gradbiščih pri gradnji stanovanjske hiše. V uvodu sem predstavil opredelitev teme, namene in cilje diplomskega dela ter bralcem predstavil krajši pomen uporabe varovalne opreme in spoštovanja načel za varno delo. Na samem začetku sem predstavil krajši zgodovinski pregled varnosti in zdravja pri delu od daljnih začetkov do časov v nekdanji skupni državi. Nato se tema preseli na področje ocene tveganja oziroma izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, kjer sem predstavil pomen ustrezne ocene, ki je temelj za nadaljnje varno delo. Naslednje poglavje predstavlja varovanje zdravja pri sami gradnji stanovanjske hiše in se deli na tri podpoglavja. V tem delu so predstavljeni posredni dejavniki vpliva in zdravje, in sicer vpliv stresa in izčrpanosti na delavca ter vpliv vremenskih dejavnikov. Sledijo neposredni dejavniki, ki se delijo na pet podpoglavij, in sicer na delo v globini, z gradbenimi stroji, z električnimi vodniki, na hrup in vibracije ter na delo z nevarnimi snovmi. Teoretičnim pojasnilom v povezavi s praktičnimi izkušnjami sledi pravna podlaga varstva pri delu, kjer so predstavljene obveznosti delodajalcev in delavcev ter njihove pravice, nadzor in kazenske določbe. V sklepu diplomskega dela so opisane ugotovitve in potrditev ali zavrnitev zastavljene hipoteze.
Ključne besede: skrb za zdravje, gradnja, varnost, varovalna oprema, varstvo pri delu, gradbeništvo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 3549; Prenosov: 209
Celotno besedilo (945,28 KB) |
7. |
8. Zdravje, počutje in zadovoljstvo z življenjem najstarejših starih v SlovenijiSimona Hvalič Touzery, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V javnozdravstvenih in družboslovnih razpravah se podatke za mlajše starejše pogosto posplošuje na vse starostnike, a dejansko se najstarejši stari precej razlikujejo od ostalih starostnikov. Namen članka je pokazati na te razlike z vidika zdravja, počutja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo podatke 4. vala mednarodne raziskave SHARE (2011). Na vzorcu 1.306 slovenskih starostnikov smo opravili bivariantno analizo in ugotovili, da je samoocena zdravja povezana s starostjo (p = 0,000). Najstarejši stari imajo največ simptomov različnih bolezni (p = 0,000), težav s koncentracijo (p = 0,000) in pomanjkanjem energije (p = 0,001) ter so najbolj omejeni pri dnevnih aktivnostih in opravilih (p = 0,000). Pozitiven odnos do življenja s starostjo upada.
Ključne besede: kakovost življenja, skrb za zdravje, starejši ljudje, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2017; Ogledov: 6969; Prenosov: 170
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
