Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Delitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze
Nika Jelovčan, 2020

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je obravnavano v Družinskem zakoniku in spada v družinsko pravo. Osrednja tema dela so obravnavani problemi glede delitve premoženja, s katerimi se lahko srečajo zakonci ali zunajzakonski partnerji v času razveze zakonske ali zunajzakonske zveze. Ti problemi so prikazani tudi na podlagi sodne prakse ali statističnih podatkov, na katere smo se opirali skozi izdelavo diplomskega dela. Delitev se praviloma začne v nepravdnem postopku, v primeru spora pa se nadaljuje v pravdnem postopku. Glavna termina glede delitve premoženja sta skupno in posebno premoženje. Glavni namen in cilj naloge je bil, da se razvrsti, kaj sploh spada v skupno in kaj v posebno premoženje in po kakšnem sistemu se eno in drugo premoženje razdeli med zakonca v primeru razveze zveze. V diplomskem delu pridemo do zaključka, da se še vedno veliko parov in zakoncev sreča s problemi glede delitve. Še vedno je v velikih primerih vključeno sodišče, saj se zakonca ne moreta sama dogovoriti, to pa zadeve zelo podaljša, zato bi si morali prizadevati, da bi bili ti postopki čim krajši, sodišče pa bi moralo zakonce spodbujati, da spore glede delitve premoženja razrešita sama v nepravdnem postopku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska zveza, razveza zakonske zveze, delitev premoženja, skupno premoženje, posebno premoženje, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 490; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (851,95 KB)

3.
Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze
Šejla Letić, 2020

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 478; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (487,17 KB)

4.
Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze
Petra Mikić, 2020

Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 474; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

5.
Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Domen Schulz, 2020

Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (475,82 KB)

6.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Fadil Trožić, 2020

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 422; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (526,58 KB)

7.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Tina Susman, 2021

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali s kakšno problematiko se srečujemo v samem postopku ugotavljanja deleža na skupnem premoženju. V prvem delu smo teoretično predstavili tematiko, v drugem delu pa smo izvedli raziskavo, ki nam je podala zanimive ugotovitve. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod (deskriptivna, metoda kompilacije, analitična, komparativna, statistična), ki smo jih uporabili za opisovanje pojavov in dejstev, ki so povezani s temo, za primerjavo in obdelavo ter analizo podatkov. Za raziskavo pa smo uporabili kvantitativno študijo - anketo, s katero smo predstavili, s čim se stranke v postopkih srečujejo pri obravnavani tematiki. Namen magistrskega dela je ugotoviti, s kakšno problematiko se srečujemo na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju ter ugotoviti, ali so v slovenskem pravnem sistemu postopki smiselno urejeni, kakšni dvomi se pri strankah pojavljajo ter na področju izvedenstva ugotoviti, ali res obstaja problematika. Raziskava je pokazala, da anketirani vidijo največji problem v izvedbi postopa, ki je razpršen na nepravdno in pravdno sodišče. Sicer pa sama raziskava ne razkriva, da bi bila na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju podana kakšna večja problematika in imamo v Sloveniji to področje dobro pokrito
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, premoženjski režim, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih zahtevkov, ugotavljanje deleža, posebno premoženje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 141; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh