Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 813; Prenosov: 57
Celotno besedilo (496,17 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 10.02.2022; Ogledov: 1122; Prenosov: 0

Opis: Podjetniško premoženje sodi v primeru, ko se eden ali oba zakonca ukvarjata s podjetništvom, v skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je vsakršno premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ker podjetniško premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, se za delitev premoženja in upravljanje tega premoženja uporabljajo določbe družinskega prava, prav tako pa se tudi uporabljajo določbe korporacijskega razmerja, ki urejajo delovanje in upravljanje gospodarskih družb. Tukaj nastane kolizija med obema določbama, vendar velja upoštevati, da veljajo določbe družinskega prava lex specialis, zato se v razmerju med zakoncema, t. i. notranjem razmerju, uporabljajo le te. V razmerju do tretjih oseb, t. i. zunanje razmerje, se za upravljanje in izpolnjevanje obveznosti uporabljajo določbe korporacijskega prava. Zakonca lahko s deležem v družbi upravljata skupno ali pa ga upravlja zgolj eden od zakoncev, v tem primeru mora drugi zakonec podati soglasje. V nasprotnem primeru ima zakonec, ki ni podal soglasja, možnost izpodbijati pravni posel. Zakonec lahko izpodbija pravni posel zgolj v primeru, da je zakončev sopogodbenik v dobri veri. Pri upravljanju in razpolaganju s korporacijskimi pravicami, določbe korporacijskega prava različno določajo pravila, glede na obliko gospodarske družbe. Gospodarske družbe delimo na osebne (d. n. o. in k. d.) in kapitalske družbe (d. d., d. o. o., SE, in k. d. d.)
Ključne besede: skupno premoženje, podjetniško premoženje, zakonca, družinsko pravo, korporacijsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 1114; Prenosov: 93
Celotno besedilo (394,74 KB)

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 1918; Prenosov: 125
Celotno besedilo (526,58 KB)

Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 1911; Prenosov: 130
Celotno besedilo (766,89 KB)