1. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM. Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 9
Celotno besedilo (878,84 KB) |
2. Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko deloVika Lisac, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov. Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 17
Celotno besedilo (789,95 KB) |
3. Vloga in vpliv kadrovskega menedžmenta na uspešnost poslovanja v organizacijah : diplomska nalogaPetra Hrka, 2023, diplomsko delo Ključne besede: organizacija, zaposleni, kadri, management, kadrovanje, kadrovska služba, kadrovski menedžment, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 941; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Primerjava Evropske službe za zunanje delovanje z zunanjo službo RS : magistrsko deloMaja Lenard, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS. Pri tem nazorno opiše njuno organizacijsko strukturo, področja delovanja in sodelovanja med njima. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje z Lizbonsko pogodbo je pomembno vplivala na razvoj skupne zunanje in varnostne politike ter na razmerje med Evropsko unijo (EU) in državami članicami. Spremenil se je položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pristojnosti delegacij EU, ki so prej spadale pod Evropsko komisijo. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so deskriptivna (opisna) metoda, zgodovinska metoda, analitična metoda, sintetična metoda, metoda kompilacije, normativna metoda in komparativna (primerjalna) metoda. Cilji, doseženi v raziskavi, so predstavitev pojmov zunanje politike in diplomacije, nazorna proučitev Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS, njunega razvoja, organizacijske strukture in področij delovanja, razmejitev in primerjava pristojnosti in dolžnosti obeh služb ter opis njunega sodelovanja. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela je vidna predvsem na področju pomanjkanja slovenske literature ter primerjalne literature obeh služb nasploh. Delo bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja ter sodelovanja med obema službama, pa tudi razmerja delitve pristojnosti glede zunanje politike med Evropsko unijo in Slovenijo nasploh. Ključne besede: zunanja politika, diplomacija, Evropska služba za zunanje delovanje, zunanja služba Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1406; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanja : študija primera nezakonitega lova divjadiSamo Žerdoner, 2022, magistrsko delo Opis: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1611; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,15 MB) |
6. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnost : magistrsko deloKatrin Pečovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja. Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov Objavljeno v ReVIS: 15.06.2022; Ogledov: 1866; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. |
8. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19 : diplomska nalogaPia Ćosić, 2021, diplomsko delo Opis: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk. Ključne besede: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1203; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske : magistrsko deloIgor Šešet, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV. Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1993; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. |