1. Stališča in prepričanja fizioterapevtov o kronični bolečini v spodnjem delu hrbtaAlenka Groboljšek, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična nespecifična bolečina v spodnjem delu hrbta (KNBSH) je ena najpogostejših zdravstvenih težav v sodobni družbi, ki narašča in predstavlja pomemben javnozdravstveni ter ekonomski izziv. Učinkovita obravnava bolnikov s KNBSH temelji na uporabi kliničnih smernic in priporočil, ki zagotavljajo enotna in znanstveno podprta navodila za zdravljenje. Pomembno je, da fizioterapevti in drugi strokovnjaki, vključeni v obravnavo teh bolnikov, dobro poznajo smernice ter jih upoštevajo pri svojem delu in svetovanju bolnikom. Razumevanje stališč in prepričanj slovenskih fizioterapevtov o KNBSH ter ugotavljanje njihovega poznavanja kliničnih smernic je ključnega pomena za nadaljnji razvoj stroke. Takšne raziskave prispevajo k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov, krepitvi strokovne usposobljenosti fizioterapevtov ter večji usklajenosti z aktualnimi strokovnimi priporočili.
Metode: Magistrska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov je bila kot raziskovalni instrument uporabljena anketa, s katero smo preučili stališča in prepričanja fizioterapevtov o KNBSH ter njihovo poznavanje kliničnih smernic oziroma priporočil glede dela, počitka in telesne aktivnosti za obravnavo teh bolnikov. V raziskavi so sodelovali 104 fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. Anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1KA, so prejeli preko službene elektronske pošte in družbenih omrežij. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, rezultati pa so predstavljeni v grafični in tabelarni obliki.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da fizioterapevti na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji v veliki meri izražajo neskladje med svojimi stališči in prepričanji o KNBSH ter priporočili sodobnih kliničnih smernic. Največji delež fizioterapevtov (54 %) je skladen s smernicami pri stališčih in priporočilih glede ohranjanja telesne aktivnosti, medtem ko se njihova prepričanja in priporočila ne skladajo s smernicami glede dela (89 %) in počitka (64 %).
Razprava: Priporočila zdravstvenih delavcev, vključno s fizioterapevti, lahko pomembno vplivajo na klinični potek bolečine v spodnjem delu hrbta (BSH), saj oblikujejo odnos in prepričanja bolnikov do kronične BSH v kontekstu funkcionalnih omejitev, telesne aktivnosti, dela in počitka. Fizioterapevti imajo poglobljena znanja za obravnavo biomehanskih težav, vendar jim pogosto primanjkuje veščin za učinkovito naslovitev psihosocialnih vidikov BSH. V njihovi praksi so še vedno prisotna nekoristna prepričanja ter stigmatizacija vedenj, povezanih s psihološkimi in socialnimi dejavniki bolečine. Zato bo v prihodnosti ena ključnih intervencij sistematičen in strukturiran izobraževalni pristop, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe bolnikov in uvajanju najboljših praks v klinično delo. Uporaba standardiziranih obrazcev za oceno stališč fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev glede zmotnih prepričanj, povezanih z BSH, bo prav tako ključna za učinkovito obvladovanje tega izziva.
Ključne besede: kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, klinične smernice za obravnavo bolečine, biopsihosocialni model obravnave, stališča in prepričanja fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 166; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 287; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,64 MB) |
3. Kodeks sodniške etike : diplomsko deloAnita Logar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava Kodeks sodniške etike. Namen dela je pregled etičnih zapovedi, po katerih se ravnajo sodniki in so zapisane v Kodeksu sodniške etike. Za primerjavo, kako Kodeks sodniške etike živi v vsakdanjem delu in življenju sodnikov v njihovem poklicnem in zasebnem življenju, so navedena načelna mnenja Komisije za etiko in integriteto. Načelna mnenja so povezana s primeri iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in z določbami Ustave Republike Slovenije. Pri vsakem načelnem mnenju so navedeni odzivi medijev, če je zadeva prišla v javnost in se je o njej pisalo v medijih. Z analitično metodo načelnih mnenj Komisije za etiko in integriteto v letih od 2015 do 2024 je bilo raziskano, da je Komisija za etiko in integriteto izdala 26 načelnih mnenj in štiri smernice za ravnanje sodnikov. V 15 obravnavanih primerih ravnanje sodnika ni bilo v skladu z načeli, zapisanimi v Kodeksu sodniške etike, v 11 obravnavanih primerih pa je Komisija za etiko in integriteto ugotovila, da bi ravnanje sodnika poseglo v posamezno načelo. Ravnanje sodnika najpogosteje ni bilo v sladu z načeloma IX (odnos) in X (ugled). To diplomsko delo bo doprineslo k lažjemu razumevanju Kodeksa sodniške etike in z njim povezane funkcije sodnika v vsakdanjem življenju in delu. Etika je veda, ki usmerja človekovo vedenje v družbi, zasebnem in poslovnem življenju. Določa, kaj je prav in kaj narobe, ter se prilagaja geografskim in situacijskim spremembam, obenem je osebno prepričanje, ki ga pridobimo skozi vzgojo in izobraževanje ter ga nadgrajujemo skozi življenje. Etika se razlikuje od prava, saj je bolj prožna in emocionalna, medtem ko pravo temelji na razumskih pravilih. Etika se spreminja glede na kulturne in verske norme različnih družb, zato je pomembno razumeti etična pravila drugih kultur. Pomembna je tudi v različnih poklicih, kjer se povezuje z integriteto, spoštovanjem in odgovornostjo. Posebej pomembna je za sodnike, ki morajo delovati v skladu z etičnimi načeli, da zagotavljajo pravičnost in človečnost v svojih odločitvah.
Ključne besede: etika, sodniška etika, kodeks sodniške etike, sodnik, Komisija za etiko in integriteto, načelno mnenje, smernice
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Protokol paliativne oskrbe v fizioterapiji : pregled literatureMarko Čeh, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba je ključnega pomena pri izboljšanju kakovosti življenja pacientov v končnih fazah bolezni. Vendar pa je raziskovanje in uporaba protokolov paliativne oskrbe v fizioterapiji še vedno premalo raziskano področje. Pri diplomskem delu gre za analizo, ki se nahaja v literaturi s ciljem po boljšem razumevanju pomena učinkovitosti in uporabe obravnavanih protokolov v klinični praksi fizioterapije. Skozi pregled literature bo potekala razprava o smernicah, pristopih in dosedanjih študijah, ki bo ponudila vpogled v trenutno stanje in prihodnje izzive na tem področju. Metode dela: Podatke smo pridobili iz različnih virov. Za slovensko literaturo smo uporabili Google Učenjak, dLib in knjižnico v Murski Soboti. Za angleško literaturo smo uporabili Google Scholar in mednarodne podatkovne baze, kot so PubMed PEDro in Emerald Insight. Za analizo pridobljenih virov, ki so se nanašali na naše raziskovalne cilje in vprašanja smo uporabili PRISMA pristop (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and MetaAnalyses). Rezultati: Rezultati kažejo, da fizioterapija zaznamuje ključno vlogo v paliativni oskrbi, saj ne le, da zmanjšuje bolečino in izboljšuje gibljivost, temveč tudi spodbuja duševno blagostanje. Pacienti, ki prejemajo fizioterapijo, pogosto poročajo o izboljšanju svoje emocionalne stabilnosti, zmanjšanju anksioznosti in depresije. Poleg tega fizioterapija olajša izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, kar pacientom omogoča večjo neodvisnost in aktivno sodelovanje v življenju, slednje pa pomembno prispeva k izboljšanju njihove kakovosti življenja. Razprava: Protokoli za fizioterapevtsko obravnavo paliativnih pacientov so običajno prilagojeni specifičnim potrebam in željam pacientov. Ti vključujejo smernice za oceno funkcionalnih sposobnosti, načrte terapije za lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti, preprečevanje mišične oslabelosti in vzdrževanje udobja ter kakovosti življenja. Pomembno je, da so protokoli prilagojeni posameznim pacientom in usklajeni z multidisciplinarnim pristopom k oskrbi paliativnih pacientov.
Ključne besede: paliativna oskrba, fizioterapevtska paliativna oskrba, postopek paliativne oskrbe, smernice paliativne oskrbe
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2025; Ogledov: 473; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1016,14 KB) |
5. Varna poporodna vadba za hitrejšo telesno regeneracijo porodnic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaDiana Letnik, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nosečnost je nepozabna izkušnja, ki vnaša v žensko telo mnoge spremembe. Za vzpostavitev prvotne telesne kondicije je med nosečnostjo in po porodu potrebna varna telesna aktivnost, ki po nosečnosti vpliva na regeneracijo ženskega telesa. Tako je bil namen diplomskega dela s pregledom smernic za telesno aktivnost žensk po porodu raziskati in predstaviti oblike in koristi varne poporodne vadbe za hitrejšo telesno regeneracijo porodnic. Metodologija: Uporabili smo metodo kompilacije, komparacije, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. V raziskavo je bilo vključenih 11 že opravljenih raziskav, ki so opisovale telesno aktivnost žensk po porodu ter njihov vpliv na telo porodnice. Članke smo izbirali s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PEDro, PubMed, Research Gate ter jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotavljamo, da obstaja o varni vadbi po porodu bistveno manj literature in smernic kot o varni vadbi med nosečnostjo. Ugotavljamo, da so največkrat priporočene oblike telesne vadbe v nosečnosti raztezne vaje, hoja, tek in aerobna vadba ter da le-te pozitivno vplivajo na zmanjšanje poporodne utrujenosti, pomembno zmanjšujejo težave z mišicami medeničnega dna oziroma vplivajo na izboljšanje njihove moči. Različne vrste terapevtske vadbe vplivajo tudi na zmanjšanje težav z urinsko inkontinenco, izboljšujejo spolno funkcijo, lahko vplivajo na zmanjšanje diastaze mišice rectus abdominis, na zmanjšanje čezmernega zadrževanja telesne teže po porodu ter tudi na izboljšano kakovost življenja porodnice. Razprava: Pomembno vlogo pri vključevanju in učinkovitosti telesne aktivnosti med nosečnicami in porodnicami ima posameznica sama kot tudi fizioterapevt, ki s svojim znanjem in strokovnostjo ustrezno in varno vodi ter nadzoruje telesno aktivnost.
Ključne besede: telesna aktivnost, fizioterapija po porodu, poporodno obdobje, smernice poporodne vadbe, telesna regeneracija po porodu
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2025; Ogledov: 383; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,42 MB) |
6. Dvojna kariera športnika – pomen, izzivi in priložnosti : diplomsko deloBoštjan Tušar, diplomsko delo Opis: Poklicna pot, ali bolje rečeno kariera, je dejavnik, ki zagotavlja človeku pogoje za določen nivo kakovosti življenja. Tudi kariera športnika mora posegati tak nivo, vendar se srečujemo z nekaterimi dejavniki, ki to otežujejo. Večinoma ljudje določeno poklicno kariero udejanjajo skozi svojo celotno aktivno dobo, medtem ko so športniki omejeni na določena leta, ko lahko dosegajo vrhunske rezultate in pri njih prevladuje športna kariera, kasneje pa se soočajo s trgom delovne sile in z iskanjem novih poklicnih karier.
Dvojna kariera športnika omogoča pridobivanje izobrazbe za kasnejšo karierno pot in istočasno vrhunsko športno udejstvovanje na profesionalnem nivoju. Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite (MOK), številne nacionalne vlade in športni organi z deklarativnimi in normativnimi ukrepi spodbujajo nastanek modela dvojne kariere, ki pomeni podporo vrhunskemu športniku na izobraževalni poti in v športni karieri, ki v končni fazi pomeni njegovo uspešno vključitev na trg dela po končani športni karieri.
Zagotavljanje in izpolnjevanje pogojev, ki jih opredeljujejo Smernice EU za dvojno kariero športnikov, in ostale normativne podlage omogočajo oblikovanje usklajenega modela celostnega razvoja dvojne kariere športnikov, ki je tudi eden od sistemskih pristopov. Realizacija koncepta dvojne kariere tako omogoča karierne prehode, ki so nujni v športnikovem življenju.
Ključne besede: športniki, kariera, izobraževanje, dvojna kariera, izzivi, standardi, smernice, priporočila
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 518; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,41 MB) |
7. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko deloEva Robida, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 1487; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,48 MB) |
8. |
9. |
10. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjačeMaša Slevec, 2022, diplomsko delo Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1753; Prenosov: 118
Celotno besedilo (627,37 KB) |
