1. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko deloEva Robida, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. |
3. |
4. Klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjačeMaša Slevec, 2022, diplomsko delo Opis: Okvara hrbtenjače je lahko posledica travme, bolezni ali degenerativnih sprememb. Posledice se kažejo v izgubi telesnih funkcij kavdalno od ravni okvare. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice za fizioterapevtsko obravnavo bolnikov po okvari hrbtenjače. Ugotovili smo, da je vsa literatura namenjena posameznim področjem obravnave (npr. respiratornih funkcij), ki pa bolezensko niso specifična. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili glede na raven okvare hrbtenjače. Ugotovljeno je bilo, da je obravnava okvar vratnega dela hrbtenice najbolj kompleksna. Z upadanjem ravni okvare upada tudi prizadetost pacienta in se veča stopnja samostojnosti. Pri višjih vratnih okvarah je obravnava osredotočena na nemoteno respiracijo, saj je ta bistvena za preživetje. Z nižanjem ravni okvare se obravnava osredotoča na obvladovanje ročnega vozička in učenje transferja. Nekateri pacienti se učijo tudi stoje in hoje z različnimi pripomočki. Z nižanjem ravni okvare se pacienti osredotočajo na učenje čim bolj funkcionalne hoje z ali celo brez pripomočkov. Nekateri pacienti se na tej ravni še vedno srečujejo z motnjami križnih funkcij. Ugotovljeno je bilo, da se fizioterapevtska obravnava precej razlikuje glede na raven okvare. Dejstvo pa je, da se ne glede na raven okvare osredotoča na doseganje najvišje stopnje samostojnosti, ki je za to raven dosegljiva.
Ključne besede: Poškodba hrbtenjače, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, klinične smernice
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 953; Prenosov: 101
Celotno besedilo (627,37 KB) |
5. Poslovno poročilo podjetja s trajnostnega vidika: analiza in primerjava letnih poročil velikih slovenskih podjetijAna Ožbolt, 2022, diplomsko delo Opis: Družba vse več pozornosti namenja trajnosti in družbeno odgovornemu življenju. Podjetja v svoja poročila vključujejo tudi vidike trajnosti in interesnim skupinam delovanje podjetja prikažejo v drugačni luči. Tako si podjetje dviguje ugled v družbi in konkurenčno prednost. Trajnostna poročila so različno dolga in oblikovana, med seboj se razlikujejo tudi po vsebini.
Na podlagi literature, ki nam je bila na voljo, smo proučili trajnostno poslovanje podjetij. Nato smo, v skladu s teoretičnim delom, analizirali trajnostna poročila desetih velikih slovenskih podjetij. Na podlagi analize in ugotovitev smo na koncu naloge podali priporočila za morebitno izboljšavo trajnostnih poročil podjetij.
Ključne besede: trajnost, trajnostno poročilo, ekonomski vidik, okoljski vidik, družbeni vidik, GRI smernice, ISO standardi, OECD smernice, UN Global Compact načela.
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2022; Ogledov: 857; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo : magistrsko deloRobert Pirkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2022; Ogledov: 1138; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2019; Ogledov: 4087; Prenosov: 448
Celotno besedilo (673,60 KB) |
