Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Socialna infrastruktura v oskrbovalnih sistemih starostnikov osrednjeslovenske statistične regije
Katja Gorenc, 2020

Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

3.
Projektni management socialne infrastrukture
Matjaž Slak, 2022

Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh