Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Sojenje predstavlja zaključno fazo vsakega sodnega postopka. Njegov namen je raziskati neki historični dogodek, ugotoviti dejstva in nedolžnost oziroma krivdo obdolženca. Listina EU, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nenazadnje tudi Ustava Republike Slovenije obdolžencu v kazenskem postopku zagotavljajo pravico do poštenega sojenja. Gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki predstavlja tudi eno od ključnih pravnih jamstev ter temelj pravne države. Ta pravica posamezniku zagotavlja, da mu ob popolni enakopravnosti ter spoštovanju minimalnih pravnih jamstev v kazenskem postopku sodi neodvisno, nepristransko in na podlagi zakona ustanovljeno sodišče, sodni postopek pa se izvede v razumnem roku. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali slovenska nacionalna sodišča pri svojem delu dovolj skrbno spoštujejo pravico do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Slovenija je glede kršitev pravice do poštenega sojenja, predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v evropskem vrhu, ob boku totalitarnih držav, ki sistematično kršijo človekove pravice. Tudi na področju izvrševanja sodb ESČP je imela Slovenija kar nekaj težav, kar kaže na to, da slovenske institucije še niso ponotranjile vsebine in vrednot EKČP. Magistrsko delo bo v pomoč pri razumevanju problematike spoštovanja pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Stanje na področju varstva pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah se počasi izboljšuje. Kljub temu pa bo Slovenija morala izkazati več prizadevanj pri sistematičnem reševanju tako nerazumno dolgih sodnih postopkov kot tudi pri spoštovanju pravice do poštenega sojenja, ki je pred nacionalnimi sodišči, glede na podano statistiko, vse prevečkrat kršena.
Ključne besede: človekove pravice, pravica do poštenega postopka, kazenski postopek, minimalna jamstva v kazenskem postopku, pravica do obrambe, Evropska konvencija o človekovih pravicah, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 72
Celotno besedilo (804,91 KB)

Opis: Avtor se v svojem diplomskem delu loti vprašanja imunitete diplomatov in visokih državnih funkcionarjev, predvsem pred kazensko jurisdikcijo tujih držav. Na začetku dela avtor najprej predstavi nekatere osnovne pojme, katerih opredelitev in razumevanje je po mnenju avtorja ključno za razumevanje obravnavane teme. Samo jedro diplomskega dela sestavljajo predstavitve in obravnavanja nekaterih bolj odmevnih odločitev Mednarodnega sodišča v Haagu v povezavi s problematiko imunitete visokih državnih funkcionarjev. Obravnavani primeri v diplomskem delu so: Arrest warrant case, (Demokratična Republika Kongo v. Belgija, 2002), Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Džibuti v. Francija, 2008), Immunities and Criminal Proceedings (Ekvatorialna Gvineja v. Francija, 2018) in Jurisdictional Immunities of the State (Nemčija v. Italija; posreduje Grčija, 2012). Vse štiri primere avtor najprej kratko povzame, nato pa se poglobi v odločitve sodišča, pri čemer se fokusira predvsem na vprašanja imunitete pred kazensko jurisdikcijo tujih držav in njenih upravičencev. V nadaljevanju s primerjalno metodo navede skupne točke v odločitvah Meddržavnega sodišča v Haagu, ter morebitne divergence med njimi. Pri tem, kot delno tudi med samo analizo primerov, si avtor pomaga z različnimi relevantnimi pravnimi akti kot tudi strokovno literaturo. Končno avtor povzame ugotovitve, do katerih je prišel z analizo omenjenih primerov, ter poda svoje mnenje glede obravnavane problematike.
Ključne besede: imuniteta, diplomati, državni funkcionarji, odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kazenska jurisdikcija tujih držav, mednarodno običajno pravo
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 1058; Prenosov: 64
Celotno besedilo (472,37 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava postopek volitev ustavnih sodnikov Republike Slovenije, pri čemer je poudarek predvsem na prikazu in analizi samega postopka ter ugotavljanju morebitnega vpliva politične usmerjenosti kandidatov na samo imenovanje ter kasnejše volitve. Primerjalno so v delu obravnavani tudi postopki volitev ustavnih sodnikov v nekaterih drugih državah Evropske unije, zlasti v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kakšen sistem imenovanja oziroma volitev trenutno prevladuje v Evropi. Magistrsko delo se osredotoča tudi na pomen razmerja in soodvisnosti prava in politike, kar lahko posledično vodi v vprašanje (ne)političnosti ustavnega sodišča. Zastavljene hipoteze so lahko ali potrjene ali zavrnjene, ter obrazložene na podlagi sintetične in aksiološke metode, v katerih je na podlagi združenja bistvenih ugotovitev ter osebnega ovrednotenja in ocenjevanja razvidno kritično osebno stališče, ki je hkrati tudi končni rezultat raziskave. Namen raziskave je prikazati, analizirati in opredeliti sam postopek volitev ustavnih sodnikov ter ugotoviti, kateri dejavniki igrajo v tem postopku bistveno vlogo, v čem je njihova prednost in slabost in predvsem, kdo je zanje odgovoren. Cilj raziskave je dokazati, da je v postopku imenovanja in volitev ustavnih sodnikov v Sloveniji in drugod po Evropi poleg vseh pravnih pogojev, bistvenega pomena politična usmerjenost kandidata. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k boljšemu razumevanju poteka samega postopka volitev ustavnih sodnikov in utrjevanju postopka volitev v praksi.
Ključne besede: volitve ustavnih sodnikov, Ustavno sodišče RS, političnost ustavnega sodišča, neodvisnost sodstva, delitev oblasti
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 979; Prenosov: 74
Celotno besedilo (736,33 KB)

Opis: Diplomska naloga analizira stopnjo zaupanja in dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje stališč slovenskih državljanov v tri najpomembnejše institucije za boj proti korupciji (sodišča, policija in komisija za preprečevanje korupcije) ter jih primerja s samooceno predstavnikov navedenih institucij. Sestavljena je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem nakazalmetodološki načrt, ki vsebuje opredelitev uporabljenih raziskovalnih metod, na podlagi katerih sem preverjal postavljene hipoteze, izpeljane iz raziskovalnih vprašanj. Predstavil sem pojmovno podlago besede korupcija in vse, kar sodi zraven tematskega področja. Najprej sem se osredotočil na definicijo besede korupcija, ki je problematična zaradi različnosti poimenovanja med institucijami in avtorji, ki jo v svojih delih obravnavajo. Sledijo vrste in vzroki korupcije, preprečevanje in odpravljanje korupcije, protikorupcijske strategije ter posledice le-te. Četrto poglavje zajema izključno vsebinsko področje korupcije v Sloveniji. Temelji predvsem na poročilu komisije za preprečevanje korupcije, oceni možnosti razvoja korupcije v Sloveniji, ter predstavitvi slovenskih organov in institucij za boj proti korupciji. Temu je dodana še statistika in področje prijav, pogoji preprečevanja korupcije, ter slovenska zakonodaja, ki ureja preprečevanje korupcije.Sledi empirični del, ki je sestavljen iz kvantitativnega in kvalitativnega dela raziskave. Pri kvantitativnem delu sem oceno dela in dejavnike zaupanja v slovenske institucije ugotavljal s pomočjo spremenljivk iz raziskave Stališča o korupciji 2009 iz leta 2010, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. S pomočjo hipotez sem ugotavljal, kako slovenska javnost ocenjuje delovanje institucij za boj proti korupciji, kateri so dejavniki, ki vplivajo na negativno mnenje o delu institucij in na to, da je korupcija velik problem v Sloveniji. Poleg tega me je zanimalo, kateri izmed institucij anketiranci najprej podajo prijavo korupcije. Ko sem izvedel vse statistične analize, sem hipoteze potrdil oziroma zavrnil, ter odgovore primerjal s samooceno dela vseh treh institucij iz kvalitativnega dela raziskave. Tu sem opravil intervjuje s tremi predstavniki institucij, kar mi je omogočilo dodatno širino oziroma pregled nad zastavljeno problematiko. V zaključku diplomske naloge sem podal še sklepe in ugotovitve preverjanja postavljenih hipotez ter se opredelil do obravnavane problematike.
Ključne besede: korupcija, zaupanje, dejavniki, sodišča, policija, komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1010; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,25 MB)

Ključne besede: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1594; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,50 MB)