Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen človekovih pravic in izvrševanje sodb ESČP
Vesna Brdnik, 2016

Opis: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2056; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
3.
Državljanstvo EU
Barbara Prešeren, 2015

Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1535; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

4.
Upravičenost državnih monopolov igralništva v Evropski uniji
Barbara Varga, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, igralništvo, sodna praksa, zakonodaja
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 1009; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (408,31 KB)

5.
Sistem varstva človekovih pravic po Lizbonski pogodbi
Barbara Ulaga, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Agencija EU za temeljne pravice, človekove pravice, Lizbonska pogodba, sodna praksa, sodišče EU
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 812; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh