Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pristojnosti in delovanje sodišča Evropske unije
Damijana Bojić, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodišča, Sodišče EU, pristojnosti, organizacija, sodniki, pravobranilci, postopki, sodbe, tožbe
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2705; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (360,83 KB)

2.
Etična odgovornost sodnikov v pravosodju
Jaša Žiberna, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodniki, etika, kodeks, morala, pravičnost, integriteta, vrednote, sodniško presojanje, sodniška učinkovitost, avtoriteta sodišča
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2978; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (651,97 KB)

3.
4.
Sodišču pridružene mediacije v Sloveniji - priložnosti in izzivi
Tamara Barič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, sodniki, sodišču pridružena mediacija
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3163; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Normativna ureditev in izvedba policijsko - tožilske preiskave v Republiki Sloveniji
Valter Fabjančič, 2017

Opis: Raziskava v okviru doktorske disertacije vključuje vse predhodno opisane dileme in vprašanja ter na teoretični ravni ponuja odgovore, ki bodo lahko uporabni tako v teoriji kot v praksi. Poleg sociološke analize družbenih vrednot in virov varnostnih groženj, ki med drugim narekujejo učinkovito prilagajanje kazensko procesne zakonodaje, ter podrobne povojne zgodovinske analize predhodnega postopka in uveljavljenih modelov kazenskih postopkov, v študiji podrobno proučujemo in kritično ocenjujemo posamezne faze (policijskega) predkazenskega postopka, pričenši s sprožilno informacijo o kaznivem dejanju (notitia criminis) in posameznimi procesno uveljavljenimi dokaznimi standardi. Sledi izvirna analiza nekaterih neformalnih policijskih ukrepov, zatem nujnih preiskovalnih dejanj, s katerimi policija posega zlasti v osebnostne pravice posameznika, in naposled še prikritih preiskovalnih ukrepov, ki predstavljajo občuten poseg države v človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav tako v raziskavi opozarjamo na dileme in posebnosti tožilskega usmerjanja policijske preiskave, vključujoč izvirno analizo podzakonskega akta, ki ureja njun odnos. V tem delu raziskave je večinoma uporabljena metoda študije primerov, v okviru katere smo poleg različne literature proučili številne domače in tuje judikate ter ugotovitve strnili v jasna izhodišča in jih, upoštevajoč tudi opravljeno mednarodno primerjalno analizo, uporabili za zaključne teze disertacije. Osnovni cilj raziskave je oblikovanje novih znanstvenih spoznanj na obravnavanem področju, z možnostjo implementacije nove kazensko procesne paradigme. Tako na podlagi ugotovitev študije v zaključnem delu doktorske disertacije ponujamo možne rešitve za učinkovitejši predkazenski postopek. Te smo v grobem razdelili na tri skupine. V prvo smo uvrstili izhodišča za snovanje bodočega (pred)kazenskega postopka v okviru sedaj veljavnega mešanega modela ter v ta namen - na podlagi v raziskavi ugotovljenih pomanjkljivosti normativne ureditve in teoretično-praktičnih vprašanj, povezanih s pooblastili policije ter vlogami subjektov predkazenskega postopka - predlagane rešitve strnili v 43 posameznih točk. V drugi dve skupini pa smo uvrstili predloga možnih modelov policijsko-tožilske preiskave, vključujoč oblikovanje osnovnih temeljev za uzakonitev slovenske sodne policije. Pri tem smo zaradi trenutno nejasne smeri dolgoročnega razvoja slovenskega kazenskega postopka v prvem delu nakazali izhodišča za uvedbo sodne policije in policijsko-tožilske preiskave v okviru sedaj veljavnega mešanega modela kazenskega postopka, v drugem pa predstavili možne smernice uzakonitve sodne policije v okviru morebitnega bodočega modificirano adversarnega modela, za katerega je značilna ukinitev sodne preiskave in nadomestitev s tipično policijsko-tožilsko.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, varnost, policijska preiskava, predkazenski postopek, državno tožilstvo, preiskovalni sodniki, kriminaliteta, kazniva dejanja, policijska pooblastila, disertacije
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 3490; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

6.
7.
Neodvisnost sodne veje oblasti - med idealnim in dejanskim stanjem
Vanesa Kočevar, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neodvisnost, sodstvo, sodniki, nepristranskost, načelo
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2236; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Kritična analiza dela Sodnega sveta Republike Slovenije
Nina Zupančič, 2018

Opis: Magistrsko delo predstavlja Sodni svet Republike Slovenije in je namenjeno tistim, ki bi si omenjeni organ in njegovo delo želeli podrobneje spoznati. Namen magistrskega dela je skozi kritično analizo dela predstaviti organ sui generis, katerega poglavitni nalogi sta varovanje sodnikov in sodstva ter spodbujanje njegove kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti. Za potrebe nadaljnje analize dela omenjenega organa so v okviru predstavitve Sodnega sveta najprej predstavljeni njegova zgodovina, položaj, sestava in organizacija, pravni okviri in pristojnosti ter postopki, ki se odvijajo pred omenjenim organom. V nadaljevanju sledi predstavitev dveh za Sodni svet pomembnih mednarodnih organov, Evropske mreže sodnih svetov in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Sledi analiza odločitev, ki jih je sprejel Sodni svet, zadnji dve poglavji pa se nanašata na pereče tematike v zvezi s Sodnim svetom, s katerimi se srečujejo pravni strokovnjaki. V okviru omenjenega poglavja so predmet kritične analize naslednji pravni instituti: pravno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta, izvolitev in imenovanje sodnikov, opravljanje funkcije člana Sodnega sveta in zakonska ureditev Sodnega sveta. Pri raziskovanju sem se poslužila predvsem induktivno-deduktivne metode in komparativne metode. S pomočjo prve sem na osnovi izbranega števila primerov podala splošno oceno glede obravnavanega problema, s pomočjo druge pa sem podala primerjalnopravni vidik obravnavanega problema. Rezultati raziskav in njihova kritična analiza bralcu dajejo vpogled v uspešnost izvajanja zakonsko podeljenih pristojnosti obravnavanega organa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodni svet, sodniki, Kodeks sodniške etike, etika, izvolitev, imenovanja, pravno varstvo, sodni postopki
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2339; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?
Marko Šerbel, 2021

Opis: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 676; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh