Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kritični pogled na proces usvajanja digitalnih kompetenc
Igor Časar, 2018

Opis: Digitalna tehnologija prežema vse več segmentov sodobne družbe. Poslovanje podjetij in ustanov postaja virtualizirano in digitalizirano. Zaposleni se za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu prilagajajo zahtevam novih tehnologij. Raven usvojene digitalne kompetence je tista, ki posamezniku omogoča uspešno prilagajanje. Tako razvijanje digitalnih kompetenc ni omejeno samo na obdobje primarnega in sekundarnega izobraževanja, temveč je vseživljenjski proces. Naše raziskovanje področja digitalnih kompetenc se bo zato omejilo na vpliv gerontofobije in odnosa do staranja na posameznikovo pridobljeno raven digitalnih kompetenc.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodobna družba, digitalne kompetence, gerontofobija, odnos do staranja, delovne naloge
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 2401; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi
Anja Rupnik, 2021

Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje. Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh