Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sovražni govor
Matic Mlakar, 2020

Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 839; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (341,09 KB)

2.
Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA
Sara Erdić, 2021

Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 301; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (739,91 KB)

3.
Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice
Ana Čermelj, 2021

Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 196; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh