Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravo varstva potrošnikov pri spletnem nakupovanju : magistrsko delo
Mihael Žgajnar, 2025, magistrsko delo

Opis: Spletno nakupovanje je prineslo številne koristi, a hkrati tudi kompleksne izzive v zvezi z varstvom potrošnikov. Spletni nakupi so v svojem bistvu pogodbe, sklenjene na daljavo, ki jih ureja že klasično pravo varstva potrošnikov. Z razvojem novih načinov in oblik spletnega nakupovanja pa se je tudi samo spletno nakupovanje razvilo do te mere, da zahteva dodatno, posebno obravnavo, obenem pa tudi širšo navezavo na pravna področja, ki sicer niso tako značilno vpeta v pravo varstva potrošnikov, a postajajo bistvenega pomena za potrošnike v digitalnem svetu, to je predvsem varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je analizirati, kako se klasična načela varstva potrošnikov prenašajo na nakupovanje v digitalnem okolju ter kakšni so izzivi in priložnosti za izboljšanje varstva potrošnikov v tem kontekstu. Skozi teoretično analizo in empirične primere delo prispeva k boljšemu razumevanju tega kompleksnega problema – od tradicionalnega teoretičnega okvira prava varstva potrošnikov v Sloveniji in Evropski uniji do posameznih vidikov tveganja za potrošnika na področju spletnega nakupovanja. Magistrsko delo izpostavlja pravico do odstopa od pogodbe, uveljavljanje stvarnih napak, garancijo ter stroške, ki v teh primerih lahko bremenijo potrošnika, reševanje sporov, informiranost potrošnikov in nepoštene poslovne prakse. Obravnava tudi varstvo potrošnikovih osebnih podatkov in nevarnosti spletnih transakcij. Nazadnje razišče najnovejše razvojne trende na področju spletnega nakupovanja in tehnologije, ki bi utegnile v bližnji prihodnosti pomembneje vplivati na digitalno okolje, predvsem razvoj umetne inteligence in interneta stvari, pri čemer se izkaže, da je Evropska unija gonilna sila pri razvoju novega prava varstva potrošnikov v Evropi. Delo na razumljiv način ponudi oris potrošniškega prava v digitalnem svetu kot posebni sferi, ki se je oblikovala znotraj tradicionalnega potrošniškega prava. S tem spodbuja nadaljnjo strokovno razpravo in zavedanje, da bomo morali pri razvijanju novih rešitev začeti izhajati primarno iz digitalnega sveta in ne zgolj iskati analognih rešitev, ki že delujejo v fizičnem svetu. Prav tako tudi laični javnosti ponudi celovit pregled tematike in nek
Ključne besede: spletno nakupovanje, potrošniško pravo, digitalni svet, umetna inteligenca, internet stvari, osebni podatki, nepoštena poslovna praksa, reševanje sporov
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 70; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

2.
Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko delo
Klemen Terčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 1150; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (692,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh