1. Varstvo osebnih podatkov : primerjava ureditve v EU in AvstralijiEva Pegan, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi. Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1148; Prenosov: 64 Celotno besedilo (780,66 KB) |
2. |
3. Spremenjen proces obdelovanja osebnih podatkov po uvedbi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) : Magistrska nalogaSabina Kos, 2021, magistrsko delo Opis: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR. Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki Objavljeno v ReVIS: 26.01.2021; Ogledov: 4131; Prenosov: 168 Celotno besedilo (795,54 KB) |
4. Pravni vidiki videonadzora na delovnem mestu : dileme in kršitveMatija Močnik, 2019, magistrsko delo Ključne besede: videonadzor, delovno mesto, osebni podatki, zasebnost, Splošna uredba EU o varstvu podatkov, GDPR, Urad Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije, varstvo osebnih podatkov Objavljeno v ReVIS: 16.01.2020; Ogledov: 3146; Prenosov: 141 Celotno besedilo (858,07 KB) |
5. Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu : magistrsko deloDaša Bertok, 2017, magistrsko delo Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg. Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4952; Prenosov: 259 Celotno besedilo (1,80 MB) |