1. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 157; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (621,70 KB) |
2. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, magistrsko delo Opis: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Ključne besede: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,46 MB) |
3. Neenakopravnost na podlagi spola v športu : magistrsko deloMaruša Izlakar, 2024, magistrsko delo Opis: Neenakopravnost v športu je danes vse bolj prepoznana in dobiva vse večji pomen. Kaže se na različnih področjih v športu predvsem glede na spol. S tem pa je povezana tudi neenakopravnost glede financiranja ženskega športa. Neenakopravnost žensk se ne konča zgolj pri financiranju, vendar se nadaljuje tudi pri pogodbenih klavzulah, vezanih na nosečnost ter pri preverjanju spola. Dekleta so že v osnovi obravnavana diskriminatorno, ko pride do vključevanja v šport, saj imajo manj možnosti kot fantje. Kasneje se to nadaljuje tudi v srednjih šolah, predvsem v ZDA, kjer imajo dekleta manjše možnosti za športne štipendije, ki dolgoročno vplivajo na položaj žensk v družbi. Niso pa neenakopravno obravnavane zgolj športnice, temveč se ta neenakopravnost razteza tudi na trenerke in ženske na vodilnih položajih v športnih organizacijah. Vsaka izmed držav se s takšno enakopravnostjo spopada na svoj način. ZDA so ena izmed tistih držav, ki so v ta namen sprejele Title IX, medtem ko v EU takšnega načina spopadanja z neenakopravnostjo ne poznamo. V EU se z njo spopadajo države na nacionalni ravni v skladu s strategijami in usmeritvami EU. Na splošno je neenakopravnost zaščitena v EKČP, ne poznamo pa specifične zakonodaje s področja športa, ki bi naslavljala neenakopravnost na enak način kot Title IX.
Ključne besede: neenakopravnost, športno pravo, spol, financiranje, nosečniške klavzule, preverjanje spola
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 316; Prenosov: 11
Celotno besedilo (570,56 KB) |
4. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Ključne besede: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. |
6. Vpliv spola na pospeševanje prodajeUrška Raspotnik, 2021, diplomsko delo Opis: Trženje je ena izmed glavnih funkcij v podjetju, s katerim proizvajalci dostopajo do svojih odjemalcev. Da se komunikacija sploh začne, uporabijo podjetja različna orodja tržnokomunikacijskega spleta. Eno pomembnejših orodij tržnokomunikacijskega spleta je pospeševanje prodaje. Podjetja namenijo čedalje več denarnih sredstev za tovrstno obliko komuniciranja in ker je spol eden pomembnejši dejavnikov, ki vpliva na nakupno vedenje kupcev, smo v diplomskem delu raziskali vpliv spola na pospeševanje prodaje. Pri tem smo raziskovali, katera orodja pospeševanja prodaje bolj in katera manj vplivajo na nakupno odločitev posameznega spola.
Raziskava je pokazala, da so razlike v vplivu različnih orodij pospeševanja prodaje na posamezni spol. Pri tem smo ugotovili, da na ženske najbolj vplivajo popusti/nižje cene, nagrade za stalne kupce, možnost brezplačne podaljšane garancije, razstavljanje izdelkov in prikazovanje delovanja izdelka. Na moške pa najbolj vplivajo možnost vračila dela kupnine (rabati) in brezplačni preizkusi.
Ključne besede: trženje, trženjski splet, tržno komuniciranje, pospeševanje prodaje, spol, nakupne navade žensk, nakupne navade moških.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2021; Ogledov: 1514; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiska : doktorska disertacijaAndrej Kovačič, 2013, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v
zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave
na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti
raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska
disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe
akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov
oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih
sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja
potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na
dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska.
Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja
učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih
študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti
posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske
metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na
oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med
seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno
samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC,
lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila
kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene
parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da
analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi
kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti
klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D).
Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih
oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave
odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist
učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V
analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med
seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji
učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z
etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska.
Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 53
Celotno besedilo (4,78 MB) |
8. Moška želja po vitkih ženskih telesih : realnost ali zgolj žensko prepričanje?Damjana Šegina, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi raziskujemo sodobne predstave o idealni ženski lepoti skozi moške ideale
lepote in pričakovanja in jih primerjamo z ženskimi prepričanji o tem, kaj je za moške idealna
ženska lepota. Tema je zelo aktualna zaradi vse večje obremenjenosti žensk z lastnim
videzom, kar posledično vpliva na pojav različnih bolezenskih stanj (npr. anoreksija, bulimija
itd.), ki pa imajo tako psihične kot fizične posledice. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali
so ženske zadovoljne s svojim telesom in ali menijo, da so svojim partnerjem všeč. Na drugi
strani pa nas je zanimalo, kaj moški menijo o videzu svoje partnerice, kakšna je za njih
idealna ženska lepota ter kaj je moškim najpomembnejše pri izbiri partnerice (spolne in
življenjske sopotnice). Z analizo ključnih pojmov, ki se navezujejo na družbeni in biološki
spol, žensko lepoto skozi zgodovino in sodobne lepotne ideale, pomen lepote za ženske in
njihovo prepričanje, ideal vitkosti ter moške želje glede idealne ženske lepote smo v
empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali zadovoljstvo žensk z
njihovim videzom in njihove predstave o moških željah. Hkrati pa smo pri moških preverjali,
kako so zadovoljni z videzom svoje partnerice in kakšno je za njih idealno (lepo) žensko telo
oz. zunanji videz. S pomočjo raziskave smo ugotovili določena ujemanja, pa tudi razhajanja v
mnenjih in pričakovanjih glede lepotnih idealov pri obeh spolih.
Ključne besede: spol, lepotni ideali, vitkost, žensko telo, videz, ženska prepričanja, moške želje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1087; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,47 MB) |
9. |
10. Normativni okvir za spremembo spola : magistrsko deloAndreja Pirc, 2019, magistrsko delo Opis: Zaščita človekovih pravic je ena izmed pomembnejših nalog države Republike Slovenije, evropske skupnosti in širše mednarodne skupnosti. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire načina življenja in svobodnega življenja, nihče ne sme biti zaradi tega diskriminiran. Z razvojem družbe je nujno potrebno tudi sprejemanje drugačnosti. Sprejemanje nečesa, kar je sicer dolgo veljalo za nekaj neobičajnega, je korak naprej v družbeni razvitosti. Magistrsko delo obravnava temo normativnega okvira za spremembo spola, predvsem z vidika učinkovitosti zaščite človekovih pravic v postopku spremembe spola in po njem. V prvem delu so predstavljene oblike spolov, ki odstopajo od binarne oblike. Predstavljeno je tudi, kako se spol lahko razvije, in da se lahko zgodi, da ob rojstvu otroka ni moč jasno določiti spola. V osrednjem delu naloge je podrobnejše predstavljen postopek spremembe spola, spolna identiteta, ki ni vedno identična biološkemu spolu. Magistrsko delo v nadaljevanju predstavlja ključne slovenske predpise, ki so povezani s spremembo spola, sledijo ji evropski in mednarodni. Poudarjeni so predvsem posamezni deli predpisov, ki so najpogosteje kršeni na podlagi spolne identitete. V osrednjem delu je poudarek predvsem na pravni podlagi za postopek spremembe spola in spremembe uradnih podatkov, ki lahko posledica spremenjenega spola. Za lažjo predstavo življenjskih izkušenj oseb, ki se odločijo za spremembo spola, je predstavljenih nekaj praktičnih primerov. Na koncu je podana kritična ocena predpisov, ki urejajo področje spremembe spola, in spremembe spolne identitete, z navedbo predlogov izboljšave splošnega normativnega okvirja za spremembo spola.
Ključne besede: sprememba spola, biološki spol, spolna identiteta
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2019; Ogledov: 3188; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,61 MB) |
