Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodnopravni položaj žensk med vojno in kršitve njihovih pravic : diplomsko delo
Jana Kožman, 2024, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da vsaka vojna oziroma oboroženi spopad pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Ženske so kot ena izmed posebej ranljivih skupin še posebej izpostavljene različnim oblikam nasilja, zlasti spolnega. Če je bilo do konca druge svetovne vojne kršitvam pravic žensk v času oboroženih spopadov namenjene bolj malo pozornosti in skladno s tem tudi minimalna zaščita, se je to s sprejetjem Ženevskih konvencij in kasneje s prvimi primeri obsodb posameznikov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči za spolne zločine, storjene nad ženskami, precej spremenilo. Danes je okvir mednarodnopravne zaščite žensk v času konfliktnih situacij precej obsežen, največjo zaščito nudijo pravni instrumenti mednarodnega humanitarnega prava s prepletanjem pravil in standardov prava človekovih pravic. Pričujoča diplomska naloga sprva na splošno opredeljuje mednarodna hudodelstva, v nadaljevanju se osredotoča predvsem na posamezne kršitve pravic žensk v času oboroženih spopadov, zgodovinski razvoj mednarodnopravne zaščite za ženske ter vzporedno s tem tudi preganjanje in kaznovanje zagrešenih grozodejstev nad ženskami. V sklepnem delu preide na razpravo in hkrati odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja glede ustreznosti in zadostnosti zaščite žensk s strani mednarodnopravnih instrumentov in organov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ključna je ugotovitev, da je zaščita tako splošna kakor tudi posebna, ki se osredotoča predvsem na ženske, v veliki meri zadovoljiva ter primerna, potrebna pa so nadaljnja prizadevanja predvsem v smeri kakovostnega izvajanja sprejetih aktov, da ne ostajajo ti zgolj mrtva črka na papirju.
Ključne besede: oboroženi spopad, vojna, mednarodno humanitarno pravo, spolno nasilje, kršitev pravic žensk, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 386; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (614,41 KB)

2.
Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19 : diplomsko delo
Alex Njivar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2023; Ogledov: 804; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih : magistrsko delo
Nevenka Terselič, 2011, magistrsko delo

Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1032; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Posilstvo kot zločin zoper človečnost : magistrsko delo
Neža Jovan, 2016, magistrsko delo

Ključne besede: spolno nasilje, posilstvo, zločin zoper človeštvo, OZN, ICTY, ICTR, ICC
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2364; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Posilstvo - dileme v kazenskopravni praksi : diplomsko delo
Maša Korošec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o tematiki posilstva, obravnavani iz vidika kazenskega prava. Delno se obravnavana tematika seveda prepleta s kriminalistično stroko in psihologijo, vendar je rdeča nit naloge usmerjena v kazenskopravno relevantna dejstva.Ukvarjam se z vprašanji definicije posilstva, razvojem pojma ter inkriminacije posilstva v zgodovini ter seveda s trenutnimi ureditvami kaznivega dejanja posilstva ter ostalimi spolnimi delikti, ki so zajeti v členih 171-176. trenutno veljavnega Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji.V samem kazenskem postopku je treba spoštovati načela, ki sodnike vodijo ter usmerjajo pri razreševanju dilem. V diplomski nalogi so obravnavana tista načela, ki so za izbrano tematiko pomembnejša. Obravnavane v posebnem podpoglavju so tudi kazni, ki so za kazniva dejanja spolnih deliktov predpisane v Sloveniji, s poudarkom na primerih iz sodne prakse, kjer je razvidno, kako se v resničnem svetu izkoriščajo možnosti kaznovanja storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Priče, žrtve imajo v kazenskem postopku posebno mesto, saj so za dosego obsodbe velikokrat najpomembnejši dejavnik. Novela ZKP-N uvaja pomembne spremembe, predvsem v predkazenskem postopku, ki opisujejo dokazne vrednosti pričanja prič. Kot tesno povezan dokaz s pričanjem žrtev se uporablja v kazenskem postopku tudi dokazovanje DNK. To lahko z znanstveno gotovostjo umesti storilca na mesto zločina ter prikaže potek dogodka, sploh v nesrečnih primerih, ko je žrtev mrtva in pričanje ni mogoče, kot se je to pripetilo pri prvem primeru obsodbe s pomočjo DNK-dokazovanja. Odvzem svobode odločanja pri odločitvi o spolnem dejanju predstavlja poseg v pravice, varovane s številnimi mednarodnimi dokumenti, nacionalnimi zakoni ter Ustavo RS. Je nedopustno, treba pa je kaznivo dejanje razumeti s strani žrtve, da bi lahko prenehali s stigmatizacijo ter z nadaljnjo sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtev, ki dejanje prijavi, že tako doživlja ob prijavi sami. S tem bi morda v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se tovrstna kazniva dejanja vsaj večinsko prijavljala.
Ključne besede: posilstvo, spolno nasilje, kazenski postopek, dokazovanje DNK, pričanje žrtev, sekundarna viktimizacija
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3602; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (858,38 KB)

6.
7.
Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini : magistrsko delo
Robert Ovčar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Anžiča, avtor Robert Ovčar obravnava vprašanja deliktov spolnega nasilja v družini ter spremljajočega družinskega nasilja in predstavlja analize in pristope pri reševanju tega splošnega problema. Pri tem obravnava aktualna vprašanja in v nalogi podaja argumente in odgovore o tem, ali organi, ki odločajo o prihodnosti žrtve kaznivega dejanja kakor tudi storilca, težijo k temu, da so nadaljnji dogodki oz. življenje po hudi izkušnji kaznivega dejanja obravnavani s pomočjo vseh vpletenih institucij in ali delujejo samo v svojem interesu ali v globalnem interesu pomagati samo po svojih močeh in ne s pomočjo vseh pristojnih institucij ter njihovih vzvodov. V nalogi avtor podaja pregled stanja na področju obravnavanja kaznivih dejanj med leti 2002 in 2014 ter statistični pregled po policijskih upravah in pregled letnih poročil državnih tožilcev. Navaja razloge, ki so Ministrstvo za pravosodje - predlagatelja novega Zakona o kazenskem postopku in Zakona o preprečevanju nasilja v družini - pripeljali do tega, da je pripravil spremembo zakonodaje na tem področju; navaja tudi, v kolikšnem obsegu se je zakonodaja spremenila. Novi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o preprečevanju nasilja v družini sta bila potrebna zaradi uskladitve prava z našo ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, mednarodnimi dokumenti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti. Novo sprejeta kazenska zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, sta zahtevala uskladitev materialnih in procesnih institutov prava s to zakonodajo. Avtor je poskušal predstaviti različnost v delovanju naših represivnih organov in tujih institucij v nekaterih drugih državah članicah EU. Predstavi delo policije in v nekaterih poglavjih terensko delo policistov, ki neposredno zaznajo elemente kaznivega dejanja ter se prvi soočijo z žrtvami ter osumljencem. Poskuša opisati delo med vladnimi in nevladnimi institucijami ter, po njegovi oceni, obveščanje in sodelovanje med njimi uvršča na prvo mesto dela pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj z elementi spolnega nasilja ter pomoč ljudem, ki se že znajdejo v krogu tega strokovne terapije potrebnega pojava.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijski postopek, spolno nasilje, družina
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4143; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.66 sek.
Na vrh