1. SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJULucija Erjavec, 2025, diplomsko delo Opis: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti možnosti za izboljšanje prakse.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo ključnih tem in kod v izjavah udeležencev.
Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja, časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov. Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih
sprememb in prilagoditev terapij.
Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in zmanjšujejo neželene učinke.
Ključne besede: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (3,48 MB) |
2. Primerjava inovacij za aktivno življenje psov in oplemenitenje uporabniške izkušnje z nosljivo tehnologijo : magistrska nalogaTea Štampalija, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv napredne opreme za pse na telesno aktivnost in zdravje živali, s posebnim poudarkom na uporabniški izkušnji. S pomočjo kvantitativnega in kvalitativnega pristopa raziskovanja smo analizirali, kako pametne ovratnice in nosljivi senzorji vplivajo na vsakdanje življenje psov in njihovih lastnikov. Ugotovitve so pokazale, da te naprave ne le izboljšajo spremljanje zdravstvenega stanja in aktivnosti, ampak lastnikom omogočajo tudi boljše razumevanje in povezovanje s svojimi ljubljenčki. Dodatno pa smo identificirali tudi omejitve, ki so potreba po večji prilagodljivosti in raznolikosti funkcij, da lahko zadovoljimo različne potrebe uporabnikov.
Ključne besede: napredna oprema za pse, pametne ovratnice, telesna aktivnost, uporabniška izkušnja, zdravstveno spremljanje
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 625; Prenosov: 44
Celotno besedilo (5,03 MB) |
3. |
4. Razvoj spletne aplikacije za spremljanje prihodkov in izdatkov : diplomska nalogaRok Mlakar, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je predstaviti razvoj spletne aplikacije za spremljanje prihodkov in izdatkov. V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opišemo problematiko, ki jo s pomočjo aplikacije poskušamo rešiti. Pregledamo tudi obstoječe rešitve za naš problem in jih opišemo. Prav tako predstavimo uporabljene tehnologije pri razvoju aplikacije in zahtevane funkcionalnosti naše aplikacije. V empiričnem delu prikažemo načrtovanje in razvoj spletne aplikacije. Na koncu predstavimo delovanje spletne aplikacije in pregledamo možne dodatne funkcionalnosti, ki bi lahko še izboljšale našo aplikacijo.
Ključne besede: spletna aplikacija, spremljanje stroškov, React, NodeJS
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2022; Ogledov: 2051; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,44 MB) |
5. Pravni vidik spremljanja zaposljivosti diplomantov v povezavi s kakovostjo slovenskega visokega šolstva : doktorska disertacijaNana Lavrenčič Marković, 2020, doktorska disertacija Opis: V okviru disertacije sta predstavljena razvoj in pravna ureditev visokega šolstva, to je področje njegove kakovosti in znotraj nje zaposljivost diplomantov, in sicer v Evropi in v Sloveniji. Osrednji namen naloge je preveriti dve postavljeni hipotezi. Prva se nanaša na slovenske visokošolske zavode oziroma njihovo pravno ureditev spremljanja zaposljivosti diplomantov; druga pa na diplomante slovenskega visokega šolstva oziroma njihovo možnost vplivanja na izboljšanje kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov. V okviru raziskave je bilo analiziranih triindevetdeset dokumentov - šestintrideset statutov, enaintrideset poslovnikov kakovosti ter šestindvajset samoevalvacijskih poročil šestinštiridesetih slovenskih visokošolskih zavodov - šestih univerz in štiridesetih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavno omejitev raziskave sta predstavljali nizka stopnja objavljenosti v raziskavo zajetih dokumentov in še nižja stopnja odzivnosti visokošolskih zavodov na prošnjo za posredovanje neobjavljenih dokumentov. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da na visokošolskih zavodih ni enotne metodologije spremljanja zaposljivosti diplomantov, saj je ta pravna ureditev pomanjkljiva in diplomanti imajo kot interesna skupina zanemarljive možnosti vplivanja na izboljšanje kakovosti visokošolskih zavodov. Trditve, da na kakovost lahko vpliva samo delovanje države kot pravodajalca, pa raziskava ni potrdila. Na podlagi ugotovitev je bilo oblikovanih devet predlogov za izboljšave, ki predstavljajo osrednji pomen in uporabnost disertacije
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski zavod, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, zaposljivost diplomantov, spremljanje diplomantov
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2021; Ogledov: 3437; Prenosov: 126
Celotno besedilo (4,02 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
