Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko delo
Sara Pangos, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 87; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
3.
Starševski odtujitveni sindrom : diplomsko delo
Oskar Peter Jambrek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Ključne besede: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 3078; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (823,75 KB)

4.
Izvajanje starševske skrbi : diplomsko delo
Sara Damijan Ovnič, 2021, diplomsko delo

Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 2436; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Izvajanje starševske skrbi : magistrsko delo
Karin Lukač, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Ključne besede: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1911; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh