Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvajanje starševske skrbi
Karin Lukač, 2021

Opis: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 341; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Izvajanje starševske skrbi
Sara Damijan Ovnič, 2021

Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 331; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

3.
Starševski odtujitveni sindrom
Oskar Peter Jambrek, 2021

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 538; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (823,75 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh