Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posvojitev otrok istospolnih partnerjev
Karin Lukač, 2017

Opis: Glavna tema in predmet raziskovanja diplomskega dela z naslovom Posvojitev otrok istospolnih parov je, na kakšen način lahko istospolne osebe, ki nimajo svojih bioloških otrok, pridobijo starševsko pravico. Na začetnih straneh smo opisali in razložili različne osnovne pojme in natančno razjasnili razliko med biološkim, socialnim in nadomestnim starševstvom, da se bralec bolje seznani z razlikami med biološkim in socialnim starševstvom. Socialno starševstvo je namreč oblika starševstva, ki nastane pri posvojitvi. Nato smo razložili, kaj je družina in kako nastane. Kot vemo, skupnost dveh oseb brez otroka ni družina, pa naj gre za raznospolni ali istospolni osebi, ki živita v skupni življenjski skupnosti. Ker je družina lahko tudi skupnost dveh istospolnih oseb in otroka, smo nekaj besed namenili razlikovanju različnih spolnih usmerjenosti, saj se v nadaljevanju dela pogostokrat pojavljajo pojmi, kot sta homoseksualnost in heteroseksualnost. Po končani razlagi osnovnih pojmov smo nekaj strani posvetili posvojitvi otrok - tisti, ki velja za heteroseksualne pare - in si pri tem izdatno pomagali z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki to področje ureja. Ker se je izkazalo, da smo kar precej diskriminatorska država, smo za konec Slovenijo in njen odnos do te vrste posvojitve oziroma možnosti pridobitve otrok s strani homoseksualnih parov primerjali z državo, kjer homoseksualnost in življenje istospolnih družin sprejemajo kot nekaj normalnega; kljub popolnoma drugemu pravnemu sistemu smo se odločili za Veliko Britanijo, kjer je posvojitev otrok s strani istospolnih parov dovoljena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, starševstvo, istospolne družine, homoseksualnost, posvojitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3046; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (939,40 KB)

2.
3.
Ekonomski položaj mladih in odloženo starševstvo
Nina Gorečan, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, odloženo starševstvo, družinska politika, mladi, ekonomski položaj
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (909,77 KB)

4.
Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije
Eva Marina Vukosavljević, 2020

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 493; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (420,88 KB)

5.
Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu
Teja Vavpetič, 2021

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (475,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh