Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 130; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1219; Prenosov: 51
Celotno besedilo (874,85 KB)

Opis: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev. Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Ključne besede: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 1311; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Temo diplomske naloge Istospolni pari in starševstvo smo izbrali z razlogom, saj je to v Sloveniji zelo neraziskana tema in za številne še vedno tabu. Glede na to, da je mavričnih družin v Sloveniji zelo malo in so ljudje o njih premalo ozaveščeni, lahko to privede do diskriminacije. V diplomski nalogi preverjamo, s kakšnimi izzivi se srečuje mavrična družina vsak dan. Preverili smo torej, kako širša družba sprejema mavrične družine. Vzorec predstavljajo štirje istospolno usmerjeni člani, ki imajo starševsko vlogo. Ugotovili smo, da na zavedanje pravic ne vpliva, če so člani istospolne družine vključeni v aktivizem in če se starejši bolj zavedajo svojih pravic. Mavrična družina se srečuje z različnimi izzivi. Predvsem izpostavljen izziv je diskriminacija. Z njo so se že srečali vsi sodelujoči, vendar z drugačno obliko le-te. Vsi intervjuvanci so mnenja, da šola ali vrtec ne sprejemata drugače istospolne družine. Prav tako ugotavljamo, da vsi vidijo pomanjkljivosti in si želijo dodatno podporo. A imajo različen pogled na to, kaj jim podpora predstavlja. Predvsem imajo veliko željo po normaliziranju mavrične družine. Opazili smo, da ogromno besed v povezavi s kulturo LGBT+ še ni dodanih v slovensko literaturo in se še vedno izgovarjajo in pišejo v angleščini. S tem dejstvom ugotovimo tudi, da Slovenija ni še dovolj močno napredovala na področju gibanja LGBT+.
Ključne besede: LGBT, istospolni pari, starševstvo, mavrična družina, diskriminacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 3694; Prenosov: 106
Celotno besedilo (891,49 KB)

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2444; Prenosov: 135
Celotno besedilo (475,80 KB)