1. Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko deloSara Pangos, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu. Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 130; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. STARŠEVSKA IZGORELOST IN PERFEKCIONIZEMMihela Plevnik, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga raziskuje starševsko izgorelost in njeno povezanost s perfekcionizmom. S kvantitativno metodo raziskovanja smo podrobno preverili povezanosti perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma s starševsko izgorelostjo. Analizo smo izvedli po posameznih dimenzijah perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma ter po kategorijah ali oblikah, v katerih se obe vrsti perfekcionizma izrazita. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v stopnji perfekcionizma na splošno in starševske izgorelosti pri materah in očetih. Dodatno smo raziskali, če obstajajo razlike v stopnji starševskega perfekcionizma in starševske izgorelosti pri starših, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in ostalimi starši.
Rezultati analize so pokazali, da je perfekcionizem na splošno v vseh dimenzijah pozitivno povezan s starševsko izgorelostjo. Zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja sta s starševsko izgorelostjo močno pozitivno povezana, osebni standardi, starševska kritika in starševska pričakovanja zmerno pozitivno, organiziranost pa šibko, vendar pozitivno povezana.Tudi obe dimenziji starševskega perfekcionizma sta s starševsko izgorelostjo pozitivno povezani. Starševske skrbi močno, starševska prizadevanja zmerno.
Tako perfekcionizem na splošno kot tudi starševski perfekcionizem se v vseh treh kategorijah različno pozitivno povezujeta s starševsko izgorelostjo. Zelo močna povezanost se kaže tako pri družbeno predpisanem splošnem perfekcionizmu kot tudi družbeno predpisanem starševskem perfekcionizmu.
Perfekcionizem je osebnostna lastnost, zaradi katere si posameznik postavlja izredno visoka merila in razvije prepričanje, da je njegova vrednost pogojena z doseganjem teh meril. Ta notranji glas in ostri kritik vplivata na delovanje posameznika v različnih sferah, tudi starševstvu. Perfekcionizem je eden glavnih dejavnikov tveganja za starševsko izgorelost.
Sodobno starševstvo je pogosto zelo stresno in polno različnih izzivov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko starša pripelje do hude izčrpanosti, celo izgorelosti. O starševski izgorelosti se premalo govori. Zato jo je potrebno raziskati iz različnih vidikov in staršem ponuditi čim več informacij, podpore ter strategij, s katerimi lahko preprečimo starševsko izgorelost in njene posledice. Ključne besede: Starševstvo, izzivi starševstva, izgorelost, perfekcionizem, starševska izgorelost. Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 877; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIMAjda Peterca, 2023, ni določena Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna. Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1219; Prenosov: 51
Celotno besedilo (874,85 KB) |
4. Etični in pravni vidiki nadomestnega materinstva : magistrsko deloIvana Hodak, 2023, magistrsko delo Opis: V rimskem pravu je veljala domneva, da je mama otroka ženska, ki otroka rodi. Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij in možnostjo zunajtelesne oploditve ta domneva v mnogih državah ne drži več. Nove reproduktivne tehnologije posameznikom, ki otroka ne morejo ali nočejo imeti po naravni poti, omogočajo alternativne možnosti pridobitve otroka. Ena od možnosti je tudi nadomestno materinstvo, ki je za mnoge edini način, da postanejo starši. Nadomestno materinstvo je pogodbeno razmerje, s katerim se nadomestna mati zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu prepustila nameravanim staršem. Nadomestno materinstvo je kompleksen pojav, ki ustvarja nove oblike družin in družinskih razmerij. Realnost postopka pridobivanja otrok z nadomestnim materinstvom sproža mnoga etična, pravna, sociološka, družbena in medicinska vprašanja. Z razmahom pojava nadomestnega materinstva se širi tudi praksa čezmejnega nadomestnega materinstva, ki je precej nepregledna, zato se pogosto izvaja nestrokovno, neetično in nezakonito. Nadomestno materinstvo na svetovni ravni ni enotno urejeno. Prav zaradi kompleksnosti instituta nadomestnega materinstva in vseh dilem, ki izhajajo iz njega, pa je potreba po nacionalni in mednarodni ureditvi vse večja. V prihodnje bo potrebno sprejeti mednarodni pravni akt, ki bo nadomestno materinstvo urejal celostno, enovito ter na vseh ravneh. V magistrskem delu so zbrane in analizirane obstoječe teorije in ugotovitve dosedanjih znanstvenih in strokovnih raziskav etičnih, pravnih, socioloških, družbenih ter medicinskih vidikov nadomestnega materinstva. Predstavljena je pravna ureditev instituta nadomestnega materinstva na nacionalni in mednarodni ravni. Analizirani so primeri, ki so jih obravnavala nacionalna in mednarodna sodišča. Magistrsko delo predstavlja tudi predlog regulacije instituta nadomestnega materinstva. Ključne besede: nadomestno materinstvo, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestna mati, nameravani starši, otrok, starševstvo Objavljeno v ReVIS: 29.12.2023; Ogledov: 1820; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Doživljanje starševske izgorelostiValerija Kepnik, 2023, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja.
Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev.
Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e. Ključne besede: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem Objavljeno v ReVIS: 07.07.2023; Ogledov: 1311; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Ravnovesje med delom in zasebnim življenjemBiljana Mičanovič, 2023, diplomsko delo Opis: Dom. Družina. Služba. Uspeh. Različna, a med seboj soodvisna področja. Usklajevanje dela in zasebnega življenja je pomembno, da lahko uspešno delujemo v obeh sferah ter smo v obeh vlogah zadovoljni.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem smo povzeli, kako na usklajevanje sfer gledajo najrazličnejši avtorji, v empiričnem delu pa smo preverili dejansko stanje med zaposlenimi na področju računovodstva. Raziskali smo njihovo doživljanje te korelacije in vpliva različnih dejavnikov ter pogled na potencialne izboljšave.
Zaključek predstavlja spremembe, ki bi jih lahko implementirali na raziskovanem področju, da bi ravnovesje še lažje dosegali. Ključne besede: ravnovesje, produktivnost, delo, zasebno življenje, dom, družina, uspešnost, starševstvo, zdravje, zadovoljstvo Objavljeno v ReVIS: 29.04.2023; Ogledov: 1562; Prenosov: 90
Celotno besedilo (2,31 MB) |
7. Istospolni pari in starševstvo : diplomska nalogaAljaž Osredkar, 2021, diplomsko delo Opis: Temo diplomske naloge Istospolni pari in starševstvo smo izbrali z razlogom, saj je to v Sloveniji zelo neraziskana tema in za številne še vedno tabu. Glede na to, da je mavričnih družin v Sloveniji zelo malo in so ljudje o njih premalo ozaveščeni, lahko to privede do diskriminacije. V diplomski nalogi preverjamo, s kakšnimi izzivi se srečuje mavrična družina vsak dan. Preverili smo torej, kako širša družba sprejema mavrične družine. Vzorec predstavljajo štirje istospolno usmerjeni člani, ki imajo starševsko vlogo. Ugotovili smo, da na zavedanje pravic ne vpliva, če so člani istospolne družine vključeni v aktivizem in če se starejši bolj zavedajo svojih pravic. Mavrična družina se srečuje z različnimi izzivi. Predvsem izpostavljen izziv je diskriminacija. Z njo so se že srečali vsi sodelujoči, vendar z drugačno obliko le-te. Vsi intervjuvanci so mnenja, da šola ali vrtec ne sprejemata drugače istospolne družine. Prav tako ugotavljamo, da vsi vidijo pomanjkljivosti in si želijo dodatno podporo. A imajo različen pogled na to, kaj jim podpora predstavlja. Predvsem imajo veliko željo po normaliziranju mavrične družine. Opazili smo, da ogromno besed v povezavi s kulturo LGBT+ še ni dodanih v slovensko literaturo in se še vedno izgovarjajo in pišejo v angleščini. S tem dejstvom ugotovimo tudi, da Slovenija ni še dovolj močno napredovala na področju gibanja LGBT+.
Ključne besede: LGBT, istospolni pari, starševstvo, mavrična družina, diskriminacija, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 3694; Prenosov: 106
Celotno besedilo (891,49 KB) |
8. Vloga in pomen družbenih omrežij pri starševstvu v 21. stoletju : magistrska nalogaKatja Hace, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo in pomen družbenih omrežij za starše v 21. stoletju. V prvem delu magistrske naloge so predstavljeni pojmi družine in starševstva, kaj so družbena omrežja in vplivi le-teh na starševstvo. Prikazani so tudi rezultati tujih raziskav o vplivu družbenih omrežij na starše, v empiričnem delu pa so ti podatki primerjani tudi z rezultati kvantitativne raziskave, opravljene na vzorcu več kot petsto staršev v Sloveniji. Nalogo zaključijo predstavljeni podatki omenjene raziskave in potrjene oziroma ovržene hipoteze, ki so bile zastavljene na začetku raziskovanja. Ključne besede: družbena omrežja, starševstvo, starševstvo v 21. stoletju, družina, vloga in pomen družbenih omrežij Objavljeno v ReVIS: 15.12.2021; Ogledov: 2357; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,79 MB) |
9. Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu : diplomsko deloTeja Vavpetič, 2021, diplomsko delo Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2444; Prenosov: 135
Celotno besedilo (475,80 KB) |
10. Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije : diplomsko deloEva Marina Vukosavljević, 2020, diplomsko delo Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih. Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 2768; Prenosov: 141
Celotno besedilo (420,88 KB) |