1. |
2. |
3. Poslanstvo starih staršev pri vzgoji vnukov ter njihove pravice do vnukovAndreja Gregorič, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen starih staršev v današnjih časih v mladih družinah in pravice, ki naj bi jih ti imeli do vnukov. Najprej je pojasnjeno, kaj pomeni družina, in sicer gre pri družini za osnovno enoto človeške družbe, za katero ne moremo zagotovo reči, kdaj se je začela, lahko pa sklepamo, da so se prve družine pojavile pri nomadskih skupinah. Nadalje spoznamo, da se vsaka družina loči po slogih, ki so edinstveni vsaki posamezni družini. Družine imajo tudi svoje naloge, ki jih delimo na čustvene, biološko-reprodukcijske, psihološko-ekonomske, sociološke-kulturne. Prikazane so tudi razlike med družino nekoč in danes. Ker je diplomsko delo bolj posvečeno starim staršem, sem se osredotočila nanje. Predstavljeni so kot družinski člani, saj so očetje in matere očeta ali matere vnuka. Čustvena navezanost med vnukom in starimi starši je velika in je odvisna od tega, kolikokrat se vidijo in slišijo. Vloge starih staršev so bile nekoč takšne, kot so zdaj, saj so tudi nekoč vzgajali in varovali vnuke. Sicer pa jim naša zakonodaja ni preveč naklonjena, saj jim ne dodeljuje nobene pravice do vnukov. A v kratkem se bo to spremenilo na bolje, saj je že predstavljen predlog zakona, ki daje starim staršem enako vrednost kot celotni družbi današnjega časa. Od nekdaj velja pravilo in bo obveljalo tudi v prihodnosti, da imajo stari starši posebno vlogo v življenjih vnukov, zato jih za to vrednoto ne velja prikrajšati. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stari starši, starši, otroci, vnuki, vzgoja, varstvo, družina, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2761; Prenosov: 216
Celotno besedilo (817,40 KB) |
4. Razmerje med starši in otrokiMartina Kovačec, 2017 Opis: Razmerje med starši in otroki je urejeno v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vsak otrok ima pravico poznati svoj izvor, to pomeni, da ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in kdo njegova mati. Razmerje med starši in otroki se ureja v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti, ki so relevantni za to področje. Razmerje med starši in otroki ureja vsa področja v zvezi s temi razmerji, to pomeni od ugotavljanja in priznavanja očetovstva do roditeljske pravice ter nadalje do skrbništva, rejništva in posvojitve. Zajema zelo širok okvir družinskega prava in hkrati najpomembnejšega. Razmerje med starši in otroki obravnava pravice in dolžnosti staršev ter pravice in dolžnosti otrok. V primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v kateri so prisotni otroci, gre običajno za zelo zahtevne postopke, zato se običajno vključi tudi center za socialno delo, ne malokdaj pa tudi sodišče. Obema institucijama je najpomembnejša skrb, da se čim manj posega v otroka in njegovo vzgojo, razvoj in varstvo. Otroci so v takih primerih najbolj izpostavljeni, ranljivi, a se velikokrat pozabi na njihovo dobrobit. Naše pravo se mora ob vseh aktih Republike Slovenije zgledovati tudi po konvencijah in uredbah Evropske unije, ki so primerne za to področje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: razmerje med starši in otroki, otrokove pravice, roditeljske pravice, dolžnosti, posvojitve, rejništvo, Center za socialno delo Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2790; Prenosov: 160
Celotno besedilo (698,18 KB) |
5. |
6. Koncept protektivnega otroštvaAndrejka Berce, 2015 Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini.
V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo
kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z
namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva.
Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji
definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje
izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v
dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja
staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s
praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je
eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je
njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako
zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri
sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev
sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1022; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. Težave v komunikaciji med najstniki in staršiKeli Rejec, 2021 Opis: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je
prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v
komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za
najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno
pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V
vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na
eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral
pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko
kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na
komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov
pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so
pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi
občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo
in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev,
ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v
podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka
družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi
različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in
obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Psihosocialna pomoč vedenjsko težavnim otrokom in njihovim staršemNastja Vernik, 2020 Opis: Magistrska naloga se osredotoča predvsem na psihosocialno pomoč, njen namen in pomen.
Prav tako v nalogi razmišljamo, kako lahko psihosocialna pomoč pomaga otrokom z
vedenjskimi težavami. V raziskavo smo vključili tako vedenjsko težavne otroke kakor starše in
tudi šolske delavce (učitelji, šolska psihologinja).
Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajemajo trije večji sklopi, in
sicer prvi sklop je psihosocialna pomoč, drugi sklop so otroci in zadnji, tretji sklop zajema
starše. V prvem sklopu je opisana psihosocialna pomoč, kaj zajema, kdo so svetovalci, kaj je
svetovanje in svetovalni pogovor, kako se svetuje otroku, ter opisana je tudi
kognitivno-vedenjska teorija oziroma svetovanje po kognitivno-vedenjskem pristopu. Drugi
sklop opisuje vedenjske težave otrok, in sicer kdaj se začnejo pri otroku pojavljati težave, kako
se te težave kažejo, kakšne so lahko vedenjske težave in kako se lahko najlažje in
najučinkoviteje spoprimemo z vedenjskimi težavami otrok. V zadnji sklop so zajeti starši. V
tem sklopu obravnavamo vzgojne stile oziroma sloge in tudi enakopravnost staršev,
postavljanje mej ter spoštovanje med partnerji, kar je izjemnega pomena za nadaljnjo vzgojo
otrok.
V empiričnem delu teorijo povežemo s praktičnimi primeri, v našem primeru so to
polstrukturirani intervjuji z učiteljicami in šolsko psihologinjo. V intervjujih nas je predvsem
zanimalo, kako se učiteljice in šolska psihologinja spoprijemajo z vedenjsko težavnimi otroki,
kakšne so po njihovem mnenju vedenjske težave otrok in kako obravnavajo otroka z vedenjsko
težavnimi vzorci ter kakšno je sodelovanje s starši. Na koncu smo še poizvedovali, ali so
zaposleni na šoli seznanjeni z obliko pomoči, imenovano psihosocialne pomoč.
V nalogi smo prišli do spoznanj, da je otroku potrebno postaviti meje, saj se mu na ta način ne
škoduje. Pri raziskovanju poznavanja pomena psihosocialne pomoči, smo ugotovili, da le ta
med zaposlenimi na osnovni šoli še ni ravno razširjena. Kot končni sklep smo podali ugotovitev,
da bi psihosocialna pomoč koristila otrokom v šoli, saj bi na ta način lahko sproščali svoj stres,
tesnobo, napetost, frustracije, agresijo in vse kar jih pesti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: psihosocialna pomoč, kognitivno-vedenjsko svetovanje, starši, otroci, postavljanje mej, vedenjske težave, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 99
Celotno besedilo (868,79 KB) |
9. Odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih ob razvezi zakonske zvezeMarko Vukićević, 2021 Opis: Pomen zakonske zveze je v vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Starši so dolžni skrbeti za pravice in koristi svojega otroka ter ga zaščititi pred bremenom osebnih partnerskih konfliktov. Slovenija je pravice otrok vključila v svoj pravni sistem na najvišji ravni, v 56. členu Ustave RS so te pravice posebej določene. Pravna podlaga je tudi v Družinskem zakoniku, ki zajema pravna načela in pravila, ki urejajo tudi varstvo otrokovih pravic kot tudi Konvencija o otrokovih pravicah. V zadnjem času je možno zaznati trend porasta števila razvez zakonskih zvez med zakonci, ki imajo velikokrat otroke, na katere ima ločitev staršev neposreden vpliv. Otroci so zelo redko vključeni v proces razveze zakonske zveze njihovih staršev, kar pa ne pomeni, da razveza na otroka ne vpliva, saj le ta pusti posledice bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne, običajno pa vselej negativne. Pri razvezi zakonske zveze je ključnega pomena, da starša sporazumno rešita medsebojne spore ter se dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanja skupnih otrok. Ločitev staršev je za vsakega otroka posebej težka, zato je pomembno, da starši otroku pomagajo, da čim lažje preživi to stresno obdobje Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zakonska zveza, starši, otrok, razveza, družinski zakonik Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 81
Celotno besedilo (415,00 KB) |
10. Izvajanje starševske skrbiSara Damijan Ovnič, 2021 Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 642; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,71 MB) |