Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve
Goran Drovenik, 2016

Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1288; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Analiza prehranskih navad na Koprskem območju in vpliv na gostinsko ponudbo
Matjaž Marinič, 2018

Opis: POVZETEK V diplomskem delu analiziramo prehrambne navade prebivalcev Kopra in okolice. Glavni predmet preučevanja so prehranjevalne navade na izbranem območju. Povod za raziskavo je med drugim tudi izražena skrb za bolj zdrav način prehranjevanja in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja. Cilj dela je obrazložitev oz. eksplanacija stanja na področju prehrambnih navad v Kopru in zaledju. Eksplanatorni cilj odkriva vzročnost starosti kot dejavnika, ki vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev izbranega območja. Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo si pomagali s slovensko in tujo strokovno literaturo o prehrani in prehrambnih navadah. Pojasnjeni so različni pojmi v povezavi s hranilnimi snovmi, s piramido zdrave prehrane pa so prikazana priporočena razmerja na dnevnem jedilniku. Za potrebe analize uporabimo anketni vprašalnik z enajstimi vprašanji zaprtega tipa. Anketiranci so naključni prebivalci mesta Koper in okolice, razdeljeni v tri starostne skupine. Postavimo si tri hipoteze. Tekom raziskave dve hipotezi ovržemo, eno pa potrdimo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: hranilne snovi, Koper in okolica, piramida zdrave prehrane, prehrambne navade, statistična analiza
Objavljeno: 07.07.2018; Ogledov: 485; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh