Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje
Bojana Kračan, 2018

Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1223; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (932,89 KB)

3.
4.
Odpust obveznosti v osebnem stečaju
Miha Toš, 2020

Opis: Postopek osebnega stečaja je postopek, v katerem fizična oseba zaradi prezadolženosti poskuša poplačati svoj dolg s premoženjem, ki je zajeto v stečajno maso, za neplačane terjatve pa morebiti doseči njihov odpust. V ta namen sodišče dolžniku določi preizkusno dobo, v kateri se preverja, ali si dolžnik prizadeva za čim boljše poplačilo upnikov ter ali izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Cilj postopka je doseči istočasno in sorazmerno poplačilo upnikov, stečajnemu dolžniku pa zagotoviti rehabilitacijo z odpustom dolga, če dolžnik to predlaga in izpolni zakonsko predpisane pogoje, z izjemo tistih obveznosti, za katere ZFPPIPP določa, da se dolžniku ne odpustijo. Učinek zaključenega stečajnega postopka nad fizično osebo, podjetnikom ali posameznikom pa je tudi ta, da upniki za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku pridobijo izvršilni naslov. Stečajni postopek se konča, ko stečajni upravitelj po opravljeni končni razdelitvi sodišču predloži končno poročilo. Končnega cilja upnikov, da bi dosegli poplačilo svojih terjatev v postopku osebnega stečaja, pa največkrat ni mogoče doseči, ker stečajna masa za to ne zadošča. Kadar stečajne mase ni, se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaj, stečajni dolžniki, stečajni upravitelji, odpust dolga
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (686,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh