1. |
2. |
3. |
4. Razlogi za izbiro zdravljenja z marihuanoAlan Hazdovac, 2018 Opis: Marihuana je rastlina, ki ima dolgo tradicijo in posebno mesto v industriji, v zadnjem času pa
je vse bolj v porastu tudi njena uporaba za namene zdravljenja. V preteklosti so jo uporabljali
kot protibolečinsko sredstvo, proti krčem in slabosti ter kot naravno uspavalno sredstvo. Kljub
temu da spada v prvo skupino prepovedanih drog, pa se posamezniki še vedno odločajo za njeno
uporabo.
V diplomski nalogi je predstavljena marihuana in njena zgodovina uporabe na različnih
področjih. Opisan je kanabinoidni sistem, njegov pomen in nekateri izmed najbolj pomembnih
kanabinoidov. Predstavljeno je tudi zdravljenje z marihuano, njene prednosti in stranski učinki
kot tudi pregled delovanja pri določenih boleznih in bolezenskih stanjih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, s katero smo skušali odgovoriti na vprašanje,
zakaj se posamezniki odločajo za zdravljenje z marihuano. V intervjuju smo štiri posameznike,
ki so že uporabljali marihuano za potrebe zdravljenja, vprašali po njihovem mnenju in
izkušnjah. Rezultati so pokazali, da posamezniki še vedno bolj zaupajo uradni medicini, vendar
se odločajo za zdravljenje z marihuano, ker jih moti odnos, ki ga imajo z zdravnikom, si želijo
celostne obravnave, se bojijo stigmatizacije ali pa se znajdejo v brezizhodnem položaju, ko nič
več ne pomaga in so pripravljeni poskusiti vse. Na osnovi ugotovitev vidimo, da obstaja potreba
po ukrepih za destigmatizacijo uporabe storitev uradne medicine, posebej na področju težav v
duševnem zdravju. Kaže se tudi potreba po izobraževanju za spremembo odnosa ter
komunikacije v uradni medicini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: marihuana, stigma, uradna medicina, alternativna medicina, marihuana kot zdravilo, konoplja
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1176; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okoljeDragica Pavšič Gerenčer, 2014 Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 754; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih (HIV in COVID-19)Ana Oblak, 2023 Opis: V magistrskem delu z naslovom Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih HIV in COVID-19 smo se poskušali dotakniti vsebin, povezanih s stigmo in diskriminacijo pri aktualni nalezljivi bolezni COVID-19 in HIV oziroma zakaj sploh prihaja do omenjenega pojma. Skušali smo se sklicevati na domače in tuje doktrine, pravne vire ter tudi na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer gre v ospredju za soočanje s stigmo in diskriminacijo. Z raziskavo bomo poskušali ugotovili, kaj je potrebno še narediti, da bi bil dostop do zdravstvenih storitev za vse enakovreden in da ljudje, ki se počutijo stigmatizirani, ne bi imeli tega strahu. Med drugim tudi strahu pred samim testiranjem. Nenazadnje tudi testiranje na koronavirusno bolezen daje določene stigme pred, med in po ozdravitvi. »Odvzame« se jih iz družbe, se jih izolira in s tem posledično postavi v drugačen položaj. Pri nekaterih strah izhaja že iz ugotovitve/potrditve, da so pozitivni na COVID-19. Verjetno se jim ob omenjenem poraja veliko vprašanj, na katere kljub vsemu nimajo odgovora. Nenazadnje gre tukaj tudi za nek psihološki vidik. Vsled temu je bila skozi celotno delo pozornost usmerjena v zgodovinski potek in razvoj nalezljivih bolezni, saj nas je zanimalo, ali sta si omenjeni nalezljivi bolezni podobni, obstajata kakšni sinergiji, povezavi. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med dvema nalezljivima boleznima HIV in COVID-19 in ali je stigma bolnikov z nalezljivo boleznijo obravnavana enako kot v preteklosti. Osredotočili smo se na spremljanje zakonske ureditve treh EU držav (Španija, Francija, Nemčija) in naredili analizo spremljanja okuženih ljudi s HIV. Zanimalo nas je, ali se trend obolelih zvišuje ali znižuje oziroma kako je poskrbljeno za ljudi, ki se soočajo z nalezljivo boleznijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: HIV, COVID-19, nalezljive bolezni, stigma, diskriminacija
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,64 MB) |
