Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razumevanje vloge stila navezanosti pri parih v romantičnem razmerju. V teoretičnem izhodišču smo opredelili naslednje pojme: navezanost na splošno, ljubezen, romantična razmerja, faze nastanka navezanosti, stili navezanosti v odraslosti, doživljanje partnerskega razmerja glede na stil navezanosti in soočanje s konflikti v razmerju. V empiričnem delu smo intervjuvali šest heteroseksualnih parov, torej šest moških in šest žensk. Uporabili smo kvalitativno metodologijo, in sicer metodo polstrukturiran intervju odprtega tipa, kateri je bil razdeljen v štiri tematske sklope (doživljanje odnosa, potrebe v razmerju, konflikti v razmerju in lastno doživljanje stila navezanosti ter vpliva na razmerje). Vsi intervjuvanci sodijo v starostno skupino 20 do 25 let, so študenti ali zaposleni in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. V partnerskem razmerju so vsi najmanj tri leta. Med našimi intervjuvanci imajo štirje odklonilno izogibajoč stil navezanosti, šest intervjuvancev varen in dva preokupiran stil navezanosti. V sklopu potrebe v partnerskem razmerju smo ugotovili, da največ intervjuvancev (sedem) potrebuje fizični dotik kot izkazovanje ljubezni, sledita mu posvečen čas (pet) in besede potrditve (pet). S tretjim sklopom intervjuja smo zaključili, da večina intervjuvancev (devet) konflikta ne doživlja kot grožnje, strategije za reševanje konfliktov pa so se med intervjuvanci razdelile v umik (trije) in vztrajanje pri iskanju rešitve (pet), ali pa strategije sploh ni (štirje). V zadnjem delu intervjuja smo udeležence spraševali, kako sami doživljajo svojo navezanost. Vsi so odgovorili, da se počutijo varno v svojem razmerju. Pojavile so se razlike med spoloma, saj so nekatere pojme v odgovorih izpostavile le ženske (želijo si besednih potrditev in komunikacija jim je pomembna), medtem ko so le moški izpostavili drugačno mnenje (ne čutijo potrebe po besednih potrditvah). Poleg tega je polovica intervjuvancev izpostavila, da so močno navezani na svojega partnerja, šest pa jih je povedalo, da jim je zelo pomemben čas zase.
Ključne besede: ljubezen, stili navezanosti, partnersko razmerje, potrebe, konflikti
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1013,12 KB)

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami. V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval. Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega stila navezanosti. Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen, vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja. Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so med seboj podelili čustva.
Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1157; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1021,69 KB)