Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTI
Izidor Hotko, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo. Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (603,59 KB)

2.
POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIH
Jasmina Koci Klopčič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Ključne besede: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
SINDROM IZGORELOSTI PRI IZVAJALCIH ZDRAVSTVENE NEGE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Benjamin Najger, 2024, ni določena

Opis: V diplomski nalogi smo ugotovili kompleksnost in raznolikost simptomov ter vzorcev v doživljanju stresa. Analizirani podatki kažejo spodbudne znake, kot je podpora v organizacijah, še vedno pa se izkazujejo potrebe po izboljšanju in prilagoditvi podpornih struktur. Epidemija COVID-19 je dodatno poglobila težave, kar zahteva nadaljnje ukrepanje za zagotavljanje ustrezne podpore zaposlenim.
Ključne besede: stres, reševalci, zdravstvo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2024; Ogledov: 332; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOV
dr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, ni določena

Opis: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Ključne besede: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
VZROKI STARŠEVSKEGA STRESA IN POTREBE PO PSIHOSOCIALNI POMOČI OB SOOČANJU Z NJIM
Ajda Peterca, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 286; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (874,85 KB)

6.
7.
Raziskava stresa med študenti prava na Evropski pravni fakulteti : magistrsko delo
Maruša Fortun, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stres med študenti prava na Evropski pravni fakulteti, ki se v praktičnem delu magistrskega dela ugotavlja z uporabo kvantitativne raziskovalne metode s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Zaradi boljšega razumevanja in povezovanja teorije s prakso so v teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavljeni pojmi stres, depresija in študij prava. Prvo poglavje je namenjeno razumevanju pojma stres, spoznavanju njegovih vrst, dejavnikov, simptomov, znakov in posledic ter tehnik njegovega obvladovanja in premagovanja. Sledi drugo poglavje, v katerem se predstavi depresijo, njene vrste, dejavnike, znake in zdravljenje. V tretjem poglavju je orisan študij prava na splošno in na Evropski pravni fakulteti, narejena pa je tudi primerjava med slovenskim in nemškim sistemom študija prava v praksi. Tako kot je stres širok pojem, saj nas neizogibno spremlja na vsakem koraku, je stres tudi ozek pojem, saj ga vsak posameznik doživlja na sebi lasten način. O njem se danes veliko govori, manj pa se govori o eni izmed njegovih negativnih posledic, ki je tihi spremljevalec dolgotrajnega stresa. To je depresija. Predmetna raziskava je pokazala, da je stres med študenti prava Evropske pravne fakultete zaradi študija prava prisoten v veliki meri, medtem ko depresije kot negativne posledice anketirani študenti v večini ne občutijo, poročajo pa o nekaterih simptomih depresije, ki so prisotni le v manjši meri. Glavna omejitev magistrskega dela je v tem, da raziskava stresa med študenti ni bila izvedena na vseh treh pravnih fakultetah v Sloveniji, torej še na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, zato rezultatov ni mogoče posplošiti na vse študente prava v Sloveniji.
Ključne besede: stres, depresija, študij prava, študenti prava, Evropska pravna fakulteta
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 0

8.
Učinki tehnike TRE na kakovost življenja posameznikov s sindromom fibromialgije : magistrska naloga
Lara Plajh, 2023, magistrsko delo

Opis: Fibromialgija je ena hujših oblik kronično razširjene bolečine po telesu, ki prizadetemu posamezniku znižuje kakovost življenja. Za fibromialgijo je značilna kompleksna polisimptomatika. Uspešnega zdravljenja trenutno še ne poznamo, zato z različnimi farmakološkimi in nefarmakološkimi pristopi blažimo zgolj njeno simptomatiko. Eden tovrstnih je tudi tehnika »Tension, Stress and Trauma Release« - TRE, ki je serija telesnih vaj, pri katerih se s samoindiciranimi nevrogenimi tremorji sproščajo notranje napetosti, kar posledično vpliva tudi na boljše počutje posameznika. Zaradi pozitivnih učinkov, ki naj bi jih imela tehnika TRE, smo se odločili, da raziščemo njene učinke na kakovost življenja posameznikov s fibromialgijo. Za namene raziskave sta bili oblikovalni dve skupini, vsaka po štiri udeleženke, ki so v šestih zaporednih tednih opravile skupno 11 TRE vaj. Od tega enkrat individualno s TRE inštruktorjem, petkrat v okviru TRE skupine pod vodstvom TRE inštruktorja in sočasno petkrat samostojno doma. Zaradi kompleksnosti problema je bil uporabljen kombiniran raziskovalni pristop. Vrednostno nevtralni in objektivni podatki so bili preučevani s kvantitativno metodo z uporabo različnih raziskovalnih instrumentov pred, med in po TRE srečanjih. S kvalitativno metodo v obliki delno strukturiranega intervjuja, izvedenega šest mesecev po TRE srečanjih, so bila pridobljena osebna mnenja in doživljanja udeleženk, s čimer so končne objektivne ugotovitve povezane v koncept. Kljub začetnim pomislekom, da tehnika TRE ne bo dosegla želenih rezultatov, v raziskavi ugotavljamo, da je TRE učinkovita metoda, s katero lahko posamezniki s fibromialgijo kratkoročno izboljšajo fizično, dolgoročno pa tudi psihično počutje, kar ima pozitiven vpliv na kakovost življenja. Ena od udeleženk pravi: »Je blo sigurn izboljšanje. Bom rekla splošnega počutja«. In druga: »Tak je blo, ko da ti je nekdo neko blokado v glavi odpr. … Bolj mirna sem bila.«
Ključne besede: fibromialgija, nefarmakološki pristopi, psihosomatika, stres, vaje za sproščanje, napetost, travme, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 484; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

9.
KAKO OTROCI V OSNOVNI ŠOLI DOŽIVLJAJO OCENJEVANJE ZNANJA?
Barbara Muhič, 2023, ni določena

Opis: V našem osnovnošolskem sistemu obstaja vedno preverjanje znanja na osnovi spraševanja, pisnega ocenjevanja znanja in projektnih nalog. Vsi ti dogodki vplivajo na učence tako, da jim vzbujajo neprijetne občutke strahu, stresa in celo tesnobe. Učenci v osnovnih šolah to doživljajo pogosteje v zadnjih letih. Izraziteje se je pokazalo v času pandemije (COVID-19) v letih od 2020 do 2022 in po njej, ko intenzivno doživljajo posledice stresa. V magistrski nalogi smo raziskovali, v kolikšni meri učenci v osnovni šoli doživljajo strah, stres in stiske zaradi ocenjevanja znanja. Želeli smo ugotoviti, kateri stresorji najbolj vplivajo na ocenjevanje znanja ter kako vplivajo na čustveno in miselno doživljanje učencev ob prejemu številčne ocene za izkazano znanje. Teoretični del magistrske naloge podrobno razjasni obstoječi način ocenjevanja v osnovni šoli in posledice delovanja strahu in stresa na funkcioniranje učencev. Največji poudarek je na izvoru in nastanku strahu in stresa ter na posledicah delovanja obeh na posameznika. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika preverjali celostno sliko doživljanja strahu in stresa učencev v osnovni šoli pri pisnem in ustnem ocenjevanju znanja po posameznih triadah in spolu. Prikazali smo posledice doživljanja stresa v posameznih triadah. Ugotovili smo, da se med spoloma in po posameznih triadah razlikujejo vrste stresorjev, prav tako je različno doživljanje stresa z vedenjskega, miselnega in čustvenega vidika. Najvišji stres doživljajo učenci druge in tretje triade, dečki bolj kot deklice. Raziskava je pokazala, da strah in stres izhajata iz nestalnih delovnih navad, pritiska okolice in visoko zastavljenih osebnih ciljev, ki so nerealni glede na naučeno znanje. Večina učencev v osnovni šoli pri ocenjevanju in pridobljeni oceni doživlja različne psihične težave.
Ključne besede: stres, stresorji, doživljanje stresa, ocenjevanje znanja, šola, anksioznost, depresija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA
Marinka Nedeljković, 2023, ni določena

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu. Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi. Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena.
Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (666,50 KB)

Iskanje izvedeno v 2.46 sek.
Na vrh