1. |
2. ŽIVLJENJSKI STIL ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGELiljana Stojchevska, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Življenjski slog pomembno vpliva na naše zdravje. Vsakodnevne navade in dejanja lahko štejemo pod življenjski slog. Z zdravstveno vzgojo želimo poučiti ljudi za samostojno pravilno in zdravo odločanje o tem, kaj je za njihovo zdravje najboljše. Študenti se pogosto soočijo s stresnimi situacijami, slabo družbo, slabšo prehrano, primanjkuje jim časa za rekreacijo in spanje, kar negativno vpliva na njihovo zdravje. Namen naše raziskave je ugotoviti življenjski slog študentov zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, sekundarne podatke pa na podlagi sistematičnega pregleda strokovne literature ter spletnih baz, kot so COBISS, CINAHL in drugi. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletne aplikacije 1ka, posredovana je bila študentom vseh letnikov na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel, jih grafično prikazali v obliki tabel in grafov ter jih analizirali in ugotovitve zapisali v razpravi in zaključku. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja.
Rezultati: Izsledki iz raziskave so pokazali, da večina študentov stanuje doma pri starših (74 %). Glede prehranskih navad smo ugotovili, da 46 % študentov zaužije vsaj tri obroke dnevno. Večina študentov nima navade dodatno soliti že pripravljene jedi in povprečno dnevno spije dovolj vode. Študenti so premalo aktivni, trajanje telesnih aktivnosti je prekratko. Redki študenti spijo dovolj ur za svoja leta med tednom, vendar nadomestijo pomanjkanje spanca ob koncih tedna. Velika večina študentov ob študiju dela. Ena od pogostih slabih razvad je kajenje. Manj kot polovica študentov navaja, da uživajo alkohol enkrat mesečno. Polovica študentov v raziskavi meni, da živijo zdravo, in polovica, da živijo nezdravo življenje. Rezultati med zdravimi in nezdravimi navadami študentov so si zelo blizu v odstotkih. Študenti menijo, da lahko izboljšajo svoje zdravje z ustrezno prehrano (66 %), telesno aktivnostjo (64 %), spremembo vzorca spanja (30 %) in opustitvijo slabih razvad (30 %).
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da se študenti prehranjujejo dokaj zdravo in da večina popije dovolj vode čez dan. Z uživanjem vseh obrokov in ustreznimi živili, kot so sadje, zelenjava, proteini bomo zaužili vsa hranila, vitamine in minerale, ki jih naše telo potrebuje. Ugotavljamo, da študenti niso dovolj telesno aktivni in da premalo spijo za svoja leta. Najpogostejša slaba razvada študentov je kajenje.
Ključne besede: Življenjski slog, študenti, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, prehrana, telesna aktivnost, stres.
Objavljeno v ReVIS: 07.03.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (2,07 MB) |
3. Prisotnost stresa med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽiga Žekš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2025; Ogledov: 503; Prenosov: 52
Celotno besedilo (3,22 MB) |
4. PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGIJan Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje.
Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Ključne besede: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,45 MB) |
5. PSIHOLOŠKA PODPORA IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE NEGE V KRIZNIH SITUACIJAHNina Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Psihološka podpora je ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in odpornosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah, saj neposredno vpliva na njihovo delovno učinkovitost, medosebne odnose in trajnostno delovanje zdravstvenega sistema. Raziskava je pomembna, ker je osvetlila ključne izzive in potrebe izvajalcev zdravstvene nege pri soočanju s kriznimi situacijami ter preučila sisteme psihološke podpore, ki so jim na voljo v Sloveniji in tujini. Namen pregleda literature je bil izboljšati razumevanje teh podpornih sistemov ter identificirati optimalne rešitve za njihovo implementacijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. S pregledom literature smo se osredotočili na psihološko podporo izvajalcem zdravstvene nege v kriznih situacijah. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 16 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google učenjak, Google Scholar). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer krizna situacija, psihološka podpora, zdravstveni delavci in psihiatrija. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire, objavljene v obdobju 2013–2023 in tiste, ki imajo dostopno celotno vsebino s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem. Podatki, zbrani novembra 2024, so bili analizirani s tehniko kodiranja, kar je omogočilo oblikovanje vsebinskih kategorij. Te so vključevale psihološko podporo v kriznih situacijah, sekundarni in akutni stres, odpornost in obvladovanje stresa, moralno stisko ter etične izzive in tudi institucionalne ter organizacijske dejavnike. Takšen pristop je omogočil bolj strukturirano in jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je psihološka podpora ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in delovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah. Kvalitativna analiza potrjuje, da so učinkoviti sistemi podpore, ki vključujejo individualne in organizacijske strategije, bistveni za zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter krepitev odpornosti zdravstvenih delavcev. Razprava poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje sodelovanje med državnimi institucijami, zdravstvenimi sistemi in delodajalci za zagotavljanje trajnostnih rešitev in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: psihološka podpora, izvajalci zdravstvene nege, krizne situacije, duševno zdravje, stres.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. Vpliv stresnosti dela na zdravje in zadovoljstvo z delom zaposlenih v zdravstveni negiRomana Pust, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Delavci, zaposleni v zdravstveni negi, so poklicna skupina, ki je zelo izpostavljena stresnim situacijam na delovnem mestu. Zahtevnost dela, velika delovna obremenitev, usklajevanje službe in družine, slaba organizacija dela in ne nazadnje prenizko plačilo so dejavniki, ki zaposlenega privedejo do razvoja kroničnega stresa in posledično izgorelosti. Stresnost dela vpliva na nastanek simptomov stresa, ki privedejo do težav z zdravjem. Prav tako pa tudi na zadovoljstvo z delom ter kvaliteto življenja posameznika.
Metode: Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opredelili stres in njegov vpliv na delovno okolje in življenje zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik in anketiranje izvedli preko spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje stresa in njegovih posledic pri delu, zaposlene v zdravstveni negi smo spraševali po simptomih in bolezenskih stanjih, povezanih s stresom, ter ugotavljali zadovoljstvo z delom in z drugimi področji življenja. Sodelovalo je 150 medicinskih sester. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo programa 1KA in SPSS.
Rezultati: Medicinske sestre so, ne glede na to, kje delajo, podvržene različnim stopnjam stresa. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se anketirani pogosto znajdejo v stresnih situacijah, povezanih s plačilom nadur, napredovanji in plačo, z odnosom s pacientom in njegovimi svojci, s prilagajanjem svojega urnika delovnim obveznostim ter z nezadostno podporo pri delu. V največji meri se soočajo s simptomi stresa, kot so: glavobol, nespečnost, nizek nivo energije, napetost, preobremenjenost in prehlad. Bolezenska stanja, kot so: debelost ter glavoboli in migrene so bila najpogosteje omenjena. Rezultati kažejo, da je večina vendarle zadovoljna z delom in ostalimi področji življenja, kar govori o dobri kvaliteti življenja zaposlenih v zdravstveni negi. Bolj zadovoljni z delom in življenjem doživljajo manj stresa na delovnem mestu.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s stresom in s stresom povezanimi simptomi in boleznimi. Pomemben zaščitni dejavnik pred stresom je zadovoljstvo zaposlenih z delom in drugimi področji življenja, kar bi bilo smiselno upoštevati pri uvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje in boljše obvladovanje stresa v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: stres, medicinska sestra, zdravje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,47 MB) |
7. Pojavnost stresa med zdravstvenimi delavci v zdravstvenem domu X : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAna Kosi, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik, ki lahko negativno vpliva na zdravje ter počutje zdravstvenih delavcev in lahko vodi v izgorelost, zmanjšano produktivnost in negativne posledice za kakovost oskrbe pacientov. Namen diplomske naloge je bil oceniti pojavnost stresa in izpostaviti dejavnike, ki so povezani s pojavnostjo stresa med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v zdravstvenem domu X. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2024 v zdravstvenem domu X med zdravstvenimi delavci s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika DASS-21, na podlagi katerega smo zbrali podatke o stopnji stresa. Uporabljeno je bilo slučajnostno vzorčenje. Obdelava podatkov je potekala v programu SPSS Statistics 29. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, kateri so dosegli povprečno oceno stresa 6,2 točke, kar jih uvršča v normalno stopnjo stresa. Kar 70 % zdravstvenih delavcev je doseglo normalno stopnjo stresa. Preobremenjenost na delovnem mestu je bila identificirana kot dejavnik, ki je vplival na stopnjo stresa med zdravstvenimi delavci (p = 0,001). Med stopnjo stresa in spolom ter starostnimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako ni bilo pomembnih razlik v stopnji stresa med zdravniki in medicinskimi sestrami. Razprava: Razumevanje pojavnosti stresa med zdravstvenimi delavci je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali stres. Kljub temu, da je stres med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih prisoten, je to področje v slovenskem okolju slabše raziskano, zato so nujne dodatne študije na tem področju.
Ključne besede: stres, pojavnost stresa, zdravstveni delavci, zdravstveni dom, DASS-21
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,04 MB) |
8. POZITIVNA PSIHOLOGIJA PRI OBVLADOVANJU STRESA MANJŠIN V LGBTQ+ POPULACIJI.Žiga Ritonja, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se lahko uporabijo koncepti iz pozitivne psihologije, pri čemer smo se osredotočili na model treh stebrov psihologije za pomoč osebam LGBTQ+ pri obvladovanju stresa manjšin. Pregledali smo model stresa manjšin in aplicirali pozitivno psihologijo na področja, kjer lahko naredimo pozitivne spremembe. Opisali smo predloge za psihologe, psihoterapevte in vse druge strokovnjake, ki se pri delu srečujejo s populacijo LGBTQ+, in se osredotočili na to, kako lahko pri svojem delu pomagajo tej populaciji.
Ključne besede: LGBTQ+, stres manjšin, trije stebri pozitivne psihologije, psihologija, stereotipi.
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 6
Celotno besedilo (657,24 KB) |
9. |
10. |
