Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga obravnava pojav tehnološkega stresa in izgorelosti v velikih tehnoloških podjetjih v Sloveniji. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi domače in tuje literature opredelili stres kot psihosocialno tveganje, predstavili razliko med eustresom in distresom ter pojasnili tehnološki stres kot posebno obliko stresa, povezano z digitalizacijo delovnih procesov. Podrobneje smo opisali glavne dimenzije tehnološkega stresa (tehnološka preobremenjenost, invazija, kompleksnost, negotovost in ogroženost), njihov vpliv na dobro počutje zaposlenih ter povezavo z izgorelostjo. Obravnavali smo tudi model delovnih zahtev in virov (JD-R), vlogo kakovostnega preživljanja prostega časa ter posebnosti digitalne preobrazbe v tehnološko usmerjenih podjetjih v Sloveniji. V empiričnem delu smo z uporabo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi uveljavljenih merskih lestvic, raziskali pojav tehnološkega stresa in izgorelosti med režijskimi zaposlenimi v izbranih velikih tehnoloških podjetjih. Anketiranje je potekalo po platformi 1KA. Zbrane podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo in neparametričnimi testi razlik. Rezultati kažejo, da zaposleni v povprečju doživljajo izrazitejšo tehnološko preobremenjenost, hkrati pa kronični tehnološki stres pomembno sovpada z višjo ravnjo izgorelosti. Ugotovili smo, da uvajanje nove tehnologije pogosto prispeva k poslabšanju medsebojnih odnosov in zmanjšanemu občutku kompetentnosti zaposlenih, medtem ko lahko prenehanje uporabe stare digitalne opreme okrepi občutek neustreznosti. Analize niso potrdile statistično pomembnih razlik v doživljanju tehnološkega stresa glede na spol in stopnjo izobrazbe, kar kaže, da digitalne zahteve podobno obremenjujejo različne skupine zaposlenih. Kronični tehnološki stres se je izkazal za značilno povezanega z manj kakovostnim preživljanjem prostega časa in dopusta. Ugotovitve nakazujejo, da je za zmanjšanje tveganja za izgorelost ključno, kako organizacije vodijo procese digitalne preobrazbe, podpirajo zaposlene pri uvajanju novih tehnologij ter krepijo ravnovesje med delom in prostim časom.
Ključne besede: tehnološka podjetja, digitalizacija, tehnološki stres, tehnološki stresorji, izgorelost
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2026; Ogledov: 109; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,37 MB)

Opis: Raziskava obravnava doživljanje poklicnega stresa pri poklicnih gasilcih, strategije soočenja, njihov odnos do psihosocialne pomoči ter oblike podpore, ki bi jim najbolj koristile. Na vzorcu desetih poklicnih gasilcev je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, kar je omogočilo razumevanje osebnih, organizacijskih in situacijskih dejavnikov, ki oblikujejo njihovo izkušnjo poklicnega stresa. Rezultati kažejo, da intervjuvanci poklic gasilca uvrščajo med stresen poklic predvsem zaradi alarmiranja, ki velja za glavni dejavnik doživljanja stresa. Alarm se izkaže kot močan akutni stresor s pomembnimi fiziološkimi posledicami. Obremenjujoči dejavniki so tudi vožnja na intervencijo ter zahtevne intervencije, kot so prometne in železniške nesreče, nesreče z vključenimi otroki, samomori in poškodbe sodelavcev. Pri soočenju s poklicnim stresom poklicni gasilci največji pomen pripisujejo pogovoru, zlasti s sodelavci ali ožjimi družinskimi člani, čeprav so do njih glede prenosa informacij bolj zaščitniški. Pri soočenju s stresom pomagajo tudi športne aktivnosti, omenjen je bil tudi pogovor s sodelavci ob alkoholu. Kljub poznavanju tehnik sproščanja jih večina v praksi ne uporablja, strokovne psihološke pomoči pa doslej ni koristil nihče. Znanje o duševnih boleznih in poklicnem stresu se izkazuje kot pomanjkljivo, čeprav je med poklicnimi gasilci PTSM zelo razširjena. Intervjuvanci ocenjujejo, da bi bili najučinkovitejši načini podpore razbremenilni pogovori, ki bi se izvajali po potrebi oziroma po posebej zahtevnih intervencijah. Enotne opredelitve oblike podpore zaradi raznolikih stališč in želja ni mogoče podati. Prav ta raznolikost nakazuje smiselnost ponujanja psihosocialne pomoči v več različnih oblikah, s čimer bi bilo mogoče širše vključevanje poklicnih gasilcev ter upoštevati njihove različne potrebe, preference in stopnjo pripravljenosti za sodelovanje. Kot koristne ocenjujejo tudi seminarje o duševnem zdravju, boljše organizacijske pogoje, prostorsko prenovo ter krepitev medsebojnih odnosov znotraj ekipe.
Ključne besede: poklicni gasilci, psihosocialna pomoč, poklicni stres, delo poklicnega gasilca, duševne motnje
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Akutni stres je razširjen pojav med študentsko populacijo in lahko pomembno vpliva na duševno ter telesno zdravje. Pri obvladovanju stresa se povečuje zanimanje za dihalne vaje, ki dokazano vplivajo na avtonomni živčni sistem in spodbujajo sproščenost. V diplomskem delu smo obravnavali obvladovanje in zaznavanje akutnega stresa med študenti fizioterapije z vključitvijo strukturiranih dihalnih vaj. Metodologija: Podatke smo zbrali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov, izpolnjenih pred in po enomesečni intervenciji. V raziskavo je bilo vključenih 20 študentov fizioterapije (eksperimentalna skupina n = 10, kontrolna skupina n = 10), ki so v času študijskega procesa poročali o psihičnem in psihofizičnem počutju ter ozaveščenosti o dihalnih vajah. Rezultati: Na začetku sta bili skupini glede skupne ocene psihičnega stanja primerljivi. Po enem mesecu so se pokazale statistično značilne razlike med skupinama v skupni oceni psihičnega stanja (MWU = 12,000; p = 0,003), pri čemer je bila psihična obremenjenost nižja v eksperimentalni skupini. Na področju psihofizičnega počutja in samoocene splošnega zdravja večjih statistično značilnih razlik nismo ugotovili, so pa opisni podatki nakazovali nekoliko ugodnejši trend v eksperimentalni skupini. Povečala se je tudi ozaveščenost o pomenu dihalnih vaj, pri čemer večina študentov dihanje prepoznava kot pomemben pristop pri obvladovanju stresa. Razprava: Rezultati delno podpirajo hipotezo o ugodnem vplivu strukturiranih dihalnih vaj na akutni stres, vendar zaradi majhnega vzorca, kratkega trajanja intervencije in samoocenjevalnih meritev omogočajo predvsem preliminarne zaključke ter podlago za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: stres, akutni stres, dihalne vaje, dihanje
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2026; Ogledov: 292; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Reševalci se pogosto soočajo z izjemno zahtevnimi in travmatičnimi dogodki, ki lahko vodijo do posttravmatskega stresnega sindroma in drugih duševnih težav. Izpostavljenost raznolikim nevarnostim, težki delovni pogoji, nenehni pritisk okolice in lastna pričakovanja vplivajo na njihovo duševno ravnovesje. Namen: V diplomskem delu smo s pregledom strokovne in znanstvene literature raziskovali psihosocialno podporo reševalcem. Metode dela: Naredili smo pregled literature s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo na podlagi prej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali članke na našo temo in odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: V pregled smo vključili osem člankov, vsi temeljijo na kvalitativnih raziskavah. Ugotovili smo potrebo po intenzivnejšem razvijanju in prilagajanju psihosocialnih programov za reševalce, s poudarkom na dostopnih in trajnostnih rešitvah. Smiselna bi bila tudi uvedba strategij za preprečevanje stresa, kot so supervizijska srečanja, tehnike čuječnosti in sprostitvene metode. Pri raziskavi smo zaznali pomanjkanje literature, ki bi bila osredotočena izključno na zdravstvene reševalce. Večina obstoječih virov vključuje tudi druge službe, kot so policisti in gasilci, zato je iskanje bilo omejeno. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju. Razprava in zaključek: V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti več raziskav na tem področju, saj so na voljo omejeni podatki o specifičnih potrebah reševalcev v zdravstvu in ustreznih preventivnih strategijah, ki bi jim pomagala pri soočanju s stresom. Le-ta in izgorelost sta velika izziva, s katerima se srečujejo reševalci, kar lahko vpliva na njihovo duševno zdravje in kakovost dela.
Ključne besede: reševalci, psihosocialna podpora, stres, posttravmatski sindrom
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2026; Ogledov: 421; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov sodobnega časa. Čedalje več posameznikov v svetu se spopada z njo in z zdravstvenimi stanji, ki jih debelost prinaša. Reševalci v nujni medicinski pomoči so zaradi narave dela še posebej ranljiva skupina. Dolge in nepredvidljive izmene, visoka stopnja stresa, pomanjkanje spanja ter omejen dostop do zdrave prehrane in telesne dejavnosti povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Za učinkovito reševanje problema je potreben celosten pristop, ki združuje organizacijske prilagoditve, promocijo zdravja ter podporo zaposlenim. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za debelost med reševalci. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi. Podatke smo zbrali s polstruktuiranimi intervjuji, izvedenimi julija 2025, z namenskim vzorcem 10 reševalcev z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nujne medicinske pomoči. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala teme, povezane z delovnimi pogoji, izzivi pri delu, glavnimi nalogami reševalcev, prehranjevalnimi navadami med delovnim časom ter stresom. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so Cobiss, PubMed, Springerlink in Google učenjak. Rezultati: Reševalci so kot ključne dejavnike tveganja za debelost navedli neredne obroke, uživanje hitre hrane, kronično utrujenost, pomanjkanje časa za telesno dejavnost in izpostavljenost stresu. Poleg tega so izpostavili socialne in organizacijske dejavnike, kot so pomanjkanje kadra, dolge izmene in neustrezna podpora delodajalcev. Kot možne rešitve so predlagali zagotovitev toplih obrokov v službi, boljšo organizacijo delovnih izmen, več možnosti za rekreativno vadbo ter izobraževanja o zdravem načinu življenja. Razprava: Ugotavljamo, da izmensko delo, pomanjkanje spanja, stres in omejene možnosti telesne aktivnosti pomembno vplivajo na prehranske navade in telesno težo. Reševalci predlagajo ukrepe, kot so topli in uravnoteženi obroki v delovnem okolju, dostop do telesne aktivnosti in izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, kar bi izboljšalo njihovo zdravje, motivacijo in učinkovitost pri delu.
Ključne besede: debelost, reševalci, delovni pogoji, stres, prehranske navade.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 875; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,03 MB)