Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko, honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti. Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali približno tak, kot ga imajo sami.
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2018; Ogledov: 3014; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,01 MB)

Ključne besede: delovno mesto, stres, delovna sila, motivacija, vodenje, motivacijske teorije
Objavljeno v ReVIS: 29.03.2018; Ogledov: 3748; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,56 MB)

Ključne besede: policija, individualizacija, stres, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2017; Ogledov: 3694; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Način današnjega življenja je vse hitrejši in vse pogosteje se srečujemo s stresom. Z njim se soočamo tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Tudi podjetja so v vse večjem stresu, saj se konkurenca zelo hitro spreminja in razvija – kot pravi pregovor: »Kar ne bomo naredili mi, bo naredil nekdo drug.« To je tudi razlog, da podjetja vse bolj pritiskajo na svoje zaposlene in s tem povzročajo stres. Bolj kot smo pod stresom, težje in manj kakovostno opravljamo svoje delo. Stres na delovnem mestu je vse bolj razširjen in predstavlja za organizacijo velik problem. V diplomski nalogi sem se osredotočila na raziskovanje stresa kot motivatorja in demotivatorja na delovnem mestu. V svojem raziskovanju sem za izdelavo diplomske naloge uporabila različne metode, na podlagi katerih sem ovrednotila postavljeno hipotezo. V teoretičnem delu sem uporabila pregled literature z izbranega področja, v empiričnem delu pa sem izvedla anketiranje zaposlenih in intervjuje s posamezniki na različnih funkcijah v organizacijah. Kot glavni dejavniki, ki vplivajo, da stres na zaposlene deluje kot motivator, so se izkazali: dobro vzdušje v podjetju in dobri odnosi med zaposlenimi, dobri delovni pogoji, pohvala nadrejenega in nagrajevanje na delovnem mestu, sprotno informiranje o delu, raznoliko delo, dobro stoječe podjetje in podjetje na dobrem glasu ter karierni razvoj. Kot dejavniki, ki na stres vplivajo kot demotivatorji na delovnem mestu, pa so se izkazali: slabo vzdušje v podjetju in slabi odnosi med zaposlenimi, slaba plača, slabi delovni pogoji, monotono delo, slabo informiranje o delu, podjetje na slabem glasu, kritika nadrejenih in novice o zmanjševanju kadra
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, motivator, demotivator, zaposleni.
Objavljeno v ReVIS: 09.09.2017; Ogledov: 4711; Prenosov: 255
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Stres je naraven odziv telesa na dogodke in spremembe, na katere se moramo navaditi oz. prilagoditi. Dejavniki stresa so prisotni povsod, tudi na delovnem mestu in vplivajo na vsakega posameznika drugače. Na nekaterih delovnih mestih, mednje spadajo tudi poklici v zdravstvu, pa so zaposleni lahko še posebej izpostavljeni stresu. Metoda: V raziskavi smo ugotavljali prisotnost stresa pri fizioterapevtih v različnih delovnih okoljih. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo smo zajeli večino fizioterapevtov celjske regije zaposlenih v bolnišnici, zdravstvenem domu, zdravilišču in fizioterapevte zaposlene v lastnem podjetju. Rezultati: Ugotovili smo, da je 83 % anketirancev na delovnem mestu izpostavljenih stresu. Pri 45 % vprašanih dela v slabih delovnih pogojih in 60 % anketirancev nima ustrezne svetlobe. Ugotovili smo tudi, da 19 % fizioterapevtov dela v neustrezno prezračevanem prostoru. 37 % anketiranih je mnenja, da stres na delovnem mestu slabo vpliva na družino in partnerske odnose. Približno 50 % fizioterapevtov premaguje stres z redno telesno aktivnostjo. Razprava: Z našim raziskovalnim delom smo potrdili, da je stres prisoten tudi na delovnem mestu fizioterapevtov zaposlenih v javnem zdravstvu in v zdraviliščih. Presenetljivo fizioterapevti zasebniki menijo, da na delovnem mestu niso izpostavljeni stresu. Skrb za preprečevanje stresa pa je odgovornost vsakega posameznika zase, kakor tudi ustanove, kjer je zaposlen.
Ključne besede: delovno okolje, stres, fizioterapevti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2017; Ogledov: 9610; Prenosov: 1781
Celotno besedilo (1,27 MB)