1. |
2. Deviantnost izpostavljanja otrok v tiskanih medijihAnton Toni Klančnik, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci, zasebnost, osebni podatki, svoboda izražanja, tiskani mediji, človekove pravice, deviantnost, etični kodeksi novinarstva, mednarodno pravo, evropsko pravo, domače pravo, kazniva dejanja, kvalitativne metode, kvantitativne metode, Republika Slovenija
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2407; Prenosov: 114
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Svoboda izražanja v glasbeni umetnostiRok Klemše, 2017 Opis: Svoboda izražanja je ena temeljnih pravic, izhajajočih iz človekovega dostojanstva. Ker je človek misleče, duhovno bitje, bi bil brez možnosti, da svobodno, brez omejitev in pritiska, na tak ali drugačen način predstavi svoja stališča in mišljenja, le prazen kalup. Svoboda izražanja ni pomembna zgolj v smislu svobode tiska, temveč je bistvenega pomena za umetniško izražanje, tudi na glasbenem področju. Nemalokrat je namreč že v osnovi cilj določenega glasbenega dela provokacija, šokiranje in vznemirjanje, še toliko bolj v deviantnih glasbenih žanrih, kot so heavy metal, hard rock, punkin rap. Svoboda glasbenega izražanja se med drugim nanaša na: svobodo predvajanja glasbe v javnosti in zasebnosti, svobodo izvajanja glasbe na koncertih in svobodo izdajanja glasbenih albumov, ne glede na to, kaj želijo glasba ali njena besedila izraziti. Proti glasbenim ustvarjalcem torej zaradi njihovih stališč,izraženih skozi glasbo, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, razen v izjemnih primerih, ko glasba,denimo,spodbuja k nasilju in vojni, rasni ali drugi nestrpnosti ali ko je potrebno zavarovati javni red in mir ter moralo, čast in pravice drugih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda govora, glasba, cenzura, glasbene kvote, Strelnikoff, obscenost, blasfemija, razžalitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2038; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,68 MB) |
7. Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanjaMedina Radončič, 2018 Opis: Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2681; Prenosov: 187
Celotno besedilo (1,24 MB) |
8. |
9. Sovražni govorMatic Mlakar, 2020 Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 986; Prenosov: 113
Celotno besedilo (341,09 KB) |
10. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove praviceYuliya Skyba, 2020 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 940; Prenosov: 87
Celotno besedilo (971,41 KB) |
